LJUBLJANA – Ni izključeno, da Banka Slovenije v prihodnje ne bo zahtevala dodatnih dokapitalizacij v slovenskih bankah – ne le v državnih, ampak v vseh bankah, ki delujejo na ozemlju države, je na seji komisije DZ za nadzor javnih financ o stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v luči stresnih testov bank danes poudaril guverner Boštjan Jazbec. Tako Jazbec kot prva moža NLB in NKBM pa sta izpostavila pomen nadaljnjega prestrukturiranja slovenskega gospodarstva.
Nadaljnje potrebe po dokapitalizaciji bodo odvisne od uspešnosti postopkov prestrukturiranja slabih terjatev, ki pa so v Sloveniji nujno vezane na prestrukturiranje podjetij. Slovenija se po besedah Jazbeca pogosto primerja z državami, kot sta Irska in Portugalska. »A tam so slabe terjatve vezane predvsem na naložbe v nepremičninski sektor. V Sloveniji pa je večina vezana na slaba posojila podjetjem, zato je kompleksnost prestrukturiranja večja,« je poudaril guverner.
Banke iščejo odgovorne?
Poslance je med drugim zanimalo, ali so banke poiskale odgovorne za nastale razmere v svojih vrstah. Kot je pojasnil Jazbec, je bilo od leta 2013 vloženih 107 kazenskih ovadb, pri čemer so po posameznih bankah številke različne. Zdaj je od pravosodnega sistema odvisno, da ovadbe razišče.
Janko Medja je povedal, da bo v NLB število naznanil, ovadb ali drugih ukrepov, ki so šli na preiskovalne organe, kmalu doseglo številko 100. Prijavljenih premoženjskih zahtevkov in odškodninskih tožb je za več kot 60 milijonov evrov. Aleš Hauc je dodal, da je pri NKBM odškodninskih tožb za 45 milijonov evrov.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je poslancem med drugim pojasnil, da je bila dosedanja državna strategija glede bank usmerjena predvsem v njihovo reševanje, da bi zagotovili stabilnost finančnega sistema. Je pa država v zameno za odobritev pomoči obljubila privatizacijo bank, zato bo v prihodnje delala predvsem na tem, da bodo banke na privatizacijo pripravljene in da bo v prodaji dosežena njihova realna vrednost.
