LJUBLJANA – Poročali smo o kovancu za en cent, nakovanem v Italiji, ki je menda lahko vreden tudi več kot 2500 evrov. Italijanska kovnica Zecca di Stato je namreč nacionalno stran evrskega kovanca za en cent narobe nakovala ter namesto slike Castela del Monte nakovala torinsko Mole Antonelliano. Mole Antonelliana sicer krasi zadnjo stran italijanskega kovanca za dva centa, kakršen je tudi premer »nesrečnega« kovanca.
Za kakšen kovanec sploh gre
Ker ga je večina naših bralcev 'odkrila' tudi pri sebi doma ter nas vpraševala, na koga naj se obrnejo glede prodaje, smo se mi obrnili na strokovnjaka. Naj vam zaupamo, da do denarja le ne boste prišli tako zlahka, vprašanje pa je, ali ste sploh našli pravi kovanec.
»V resnici sploh ne gre za 1, ampak za 2 centa. Ploščica je velikosti 2 centov, motiv hrbtne strani je ustrezen za 2 centa (Mole Antonelliana), edino sprednja stran je odkovana z napačnim, nekoliko manjšim pečatom za 1 cent. Na sliki se lepo vidi prazen prostor okoli pečata za 1 cent na nekoliko večji ploščici za 2 centa. Torej je to kovanec za 2 centa, na katerem (napačno) piše 1 cent. To se na sliki zelo lepo vidi. Ne vidi pa se in tudi avtor temu ni posvetil pozornosti, ali ima napačni kovanec na obodu vzdolžni žleb, tako kot pravilni kovanci po 2 centa. Verjetno ga ima, ker se na ploščico odtisne že ob izdelavi ploščic, torej pred samim kovanjem. Kovanje kovancev je industrijska proizvodnja, enako kot za kateri koli množičen izdelek (vijaki, nožki za odpiranje konzerv, legokocke ...). Pri tem veljajo enake teoretične možnosti napak, v konkretnem primeru so pomotoma vpeli žig za sprednjo stran 1 centa namesto 2 centov. Kovnica je nakovala 7000 kosov kovancev s to napako. To je količina, ki jo stroj za kovanje izbruha v približno 20 minutah ali še prej, torej od zagona do prve slučajne kontrole. Če je količina tako natančno znana, potem so v kovnici natančno vedeli za napako in te izdelke umaknili ter pretopili. Po redni poti se niti eden ne bi smel pojaviti v obtoku. Kako se je kakšen kljub vsemu pojavil, pa raje ne bom ugibal,« nam je s strokovnega vidika razložil Vito Čop iz Numizmatičnega društva Slovenije.
Preberite še: Poglejte v denarnico! Kovanec za 1 cent je lahko vreden 2500 evrov
Tržna cena ali vrednost sploh ni lastnost predmeta
Treba je vedeti, da tržna cena ali vrednost sploh ni lastnost predmeta, to je spremenljivka. Najboljše, da preverite na ebayu, bolhi ali pa pri kom, ki je tak kovanec kupil ali prodal. Preverite samo realizirane transakcije, pa boste videli tržno vrednost. Ocenjevanje raznih 'strokovnjakov', ki nakupa/prodaje niso sami izvršili, je zgolj pametovanje.
»Ja, teoretično je možno, da je kakšen zagrizen zbiralec (pa ne pri nas) res plačal 2500 evrov za takšen škartiran izdelek. Toda po moji oceni je pri količini 7000 kosov ta cena močno previsoka. Če pa so bili pretopljeni, se je na trgu pojavil primerek, ki tja ni prišel legalno. V tem primeru je vprašljiva legalnost posedovanja iz kovnice odtujenega predmeta ... In še formalno tak izdelek ne ustreza opisu evrskih kovancev, torej ni veljaven in je njegova vrednost v obtoku nič.«
Imate doma res pravi kovanec?
Sogovornik tudi opozarja: »Ljudje, ki pišejo, da imajo take kovance doma, so malomarni in so vest samo na pol prebrali. Na njihovih primerkih na sprednji strani piše '2 euro cent'. Zanje bodo dobili natančno po 2 centa za vsak kos. Če bi pa res imeli kovanec velikosti 2 centov s to italijansko kupolo na hrbtni strani in z napisom 1 cent na sprednji strani, potem bi pa imeli primerek iz te zgodbe. V tem primeru je prodajna cena stvar dogovora z morebitnim kupcem ali pa stvar dražbe.«
Velja poudariti, da je edina prava vrednost vsakega kovanca njegova (na njem zapisana) nominalna vrednost, vse drugo pa je stvar 'tržnega gospodarstva'. Je pa zanimivo, da ima kovanec letnico 2002. Zakaj se je potem pojavil šele pred kratkim? To pa je očitno že druga zgodba ...
