LJUBLJANA – Tudi v Sloveniji davčni dolžniki ne bodo ostali skriti pred očmi javnosti: bliža se namreč 15. april, ko bosta davčna in carinska uprava objavili ločena seznama davčnih dolžnikov, ki več kot 90 dni dolgujejo več kot 5000 evrov. Naj spomnimo, da so poslanke in poslanci v državnem zboru (DZ) novembra lani potrdili vladni predlog, da bi država enkrat mesečno objavila seznam tistih, ki ji dolgujejo več kot 5000 evrov davkov in s plačilom zamujajo vsaj 90 dni, s čimer Slovenija sledi zgledu več drugih evropskih držav. Tedanji finančni minister Janez Šušteršič je ob tem dejal, da želi vlada s tem spodbuditi davčne dolžnike k plačilu obveznosti.
Leta 2012 višji dolg kot leto prej
Po podatkih generalnega davčnega urada je skupni davčni dolg 31. oktobra 2012 dosegel 1,57 milijarde evrov in je bil 5,5 odstotka večji kakor v istem obdobju leta 2011, poroča Delo. V skupnem dolgu je bilo 1,0614 milijarde evrov aktivnega dolga in 509 milijonov evrov pogojno izterljivega. Novejši podatki bodo dosegljivi konec marca. Za skoraj 206 milijonov evrov davčnega dolga pa se je nabralo na carinski upravi.
Seznam bo na spletni strani do 10. v mesecu
Davčna in carinska uprava bosta seznam zavezancev, podjetij in posameznikov najpozneje do 10. dne v mesecu objavili na svojih spletnih straneh, upoštevali pa bosta podatke na 25. dan v preteklem mesecu. Na seznam bosta uvrstili tudi podjetja in posameznike, ki do tega roka ne bodo oddali obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače. Davčna in carinska uprava za vlado že od 1. januarja 2009 pripravljata polletna poročila o davčnih dolžnikih z dolgom nad 4000 evrov, a le o dolgu brez imen. Ta poročila je v davčni postopek vnesla vlada Janeza Janše iz obdobja od leta 2004 do 2008, poroča Delo, medtem ko je vlada Boruta Pahorja sklenila, da imena ne spadajo vanj zaradi možnosti napak in pomanjkljivosti.
Razkrivanje lastnikov z več kot 25 odstotki delnic
Sodelovala bosta Ajpes in Centralno klirinška depotna družba (KDD), zato ministrstvo za finance s pravilnikom ureja njune obveznosti. Ministrstvo za finance bo tako med javno obravnavo do 7. marca sprejemalo pripombe k pravilniku, ki bo zagotavljal oporo novi zakonski določbi, po kateri bo davčna uprava pri dolžnikih pravnih osebah razkrivala tudi lastnike, ki imajo v rokah več kot 25 odstotkov delnic ali najmanj tolikšen delež. S pravilnikom namerava ministrstvo urediti izmenjavo podatkov o lastnikih pravnih oseb med davčno in carinsko upravo ter Ajpesom in KDD.
Seznam sramote na Hrvaškem uspešen, pri nas pa ...
Veliko prahu je javna objava seznama davčnih dolžnikov dvignila na sosednjem Hrvaškem, kjer so tovrstno prakso začeli lani. Javna objava dolžnikov je imela precejšen učinek, saj so se s poplačilom dolgov številni Hrvatje želeli izogniti javni sramoti, da bi se njihovo ime znašlo na seznamu.
Slovenski davčni strokovnjaki pa niso tako optimistični. Za Delo je tudi generalni sekretar zbornice davčnih svetovalcev Darko Končan dejal, da ne pričakuje, da bodo dolžniki s seznama hitreje poplačali svoje obveznosti. »Res je sicer, da je pri nas tudi davčna morala na zelo nizki ravni, še pomembnejše pa je, da je največ davčnih dolžnikov zaradi resnih ekonomskih težav v položaju, ko davkov pač ne morejo plačati. Pri nas je struktura davčnih dolžnikov drugačna, kot je bila na Hrvaškem, kjer je bilo veliko takšnih in drugačnih zvezdnikov. Pri nas je med dolžniki velik delež podjetij, tako pravnih oseb kot samostojnih podjetnikov, ki so iz različnih vzrokov zabredli v težave in zdaj niti davkov ne morejo plačati. Noben seznam jih ne more prisiliti k plačilu, če nimajo premoženja.«
