LJUBLJANA – Ministru za zdravje Tomažu Gantarju preprosto ni preostalo drugega, kot da je vodstvo ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) pozval, naj poskuša posledice stavke medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo čim bolj ublažiti vsaj oziroma tudi s prerazporeditvami. Minister Gantar je še vedno prepričan, da je bila takšna stavka sredi poletja neupravičena, hkrati pa le priznava, da na vrat na nos še ne bo mogoče tako spremeniti zakonodaje, da bi problem čez noč sistemsko rešili v veliko zadovoljstvo stavkajočih. In? Takšne rešitve, s katero bi srednjim medicinskim sestram priznali dodatne bonitete (priznali možnost napredovanja), prav tako ni mogoče uveljaviti brez ustrezne spremembe zakonodaje.
Zakaj ne? Sindikat Kliničnega centra Ljubljana se je načelno sicer resda že strinjal, da bi »ustvarili« (?) novo delovno mesto, za opravljanje katerega bi lahko delodajalec srednjim medicinskim sestram priznaval do pet plačnih razredov več, takšno rešitev sta pripravljena podpreti tudi Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, vendar pa zahtevata, naj se takšna novost uvede kot sistemska rešitev, torej s spremembo zakonodaje.
Opravljajo enako delo kot sestre z univerzitetno izobrazbo
Medicinske sestre Univerzitetnega kliničnega centra s srednješolsko izobrazbo, ki delajo v enotah intenzivne terapije III, naj bi opravljale enako delo kot medicinske sestre z univerzitetno izobrazbo, a naj bi kljub temu še vedno imele nižje plače od njih. Jasno, če bi to v popolnosti držalo, bi bilo takšno stanje bržda res nedopustno in nepojmljivo. Če bi... Kakor koli, približno 50 medicinskih sester ljubljanskega UKC s srednješolsko izobrazbo vztraja in trdi, da to drži kot pribito, in zato se je odločilo za že tretjo stavko v zadnjih štirih letih. Ne, niste narobe slišali: še pred nekaj dnevi so zagotavljale, da za zdaj vendarle ne bodo stavkale, da bodo začetek stavke preložile najmanj za 14 dni. So, ja, vendar so si potem premislile.
Nezavidljiv položaj
Nekaj je žal res: njihov položaj je postal nezavidljivejši po uveljavitvi novega plačnega sistema v letu 2008, od takrat do danes pa pristojnim nikakor ne uspe najti zadovoljive, sprejemljive sistemske rešitve za njihovo zadrego. Pred uvedbo novega plačnega sistema so namreč srednje medicinske sestre praviloma plačevali »po kompetencah« (v skladu z delom, ki so ga opravile ne glede na formalno izobrazbo) in so prejemale le 10 odstotkov nižjo plačo od univerzitetno diplomiranih sester. So prejemale.
Del sester se ni odločil za stavko
Po lanski beli stavki medicinskih sester je bilo njihovo delo v tako imenovanih kombiniranih pogodbah – te so sklepale v skladu z aneksom h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi – tako ovrednoteno, da so bile v vmesnem času zadovoljne. Zdaj niso več, saj sta jih bila ministrstvo za zdravje oziroma delodajalec primorana opozoriti, da za takšno ovrednotenje ni zakonske podlage. Še nekaj je treba poudariti: na nekaterih oddelkih UKC se bolj ozaveščene medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo niso odločile za stavko zato, ker so se zavedale, da, če bi se, delo ne bi moglo biti korektno opravljeno.
