Česa tako osupljivega pa že dolgo ne! Statistični urad Republike Slovenije nam je predvčerajšnjim sporočil, da živimo v blaginji. V raju. Da ne bo pomote: tu, v Sloveniji! Saj da je kar 83 odstotkov življa pod Alpami zadovoljnih s svojim življenjem.
Uradna definicija statistike sicer pravi, da gre za znanost in veščino o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov. Je pa na srečo moč besedo statistika tolmačiti tudi drugače. Njen izvor je v sodobnem latinskem izrazu statisticum collegium alias predavanje o državnih zadevah, iz katerega potem izhaja italijanska beseda statista. Mi bi jo prevedli v državnik ali politik. Ti pa praviloma in izkustveno lažejo. Torej laže in potvarja tudi statistika.
Za dodatno potrditev tovrstne razlage je urad v nadaljevanju svojega blaginjskega poročila izračunal, da se delež zadovoljnežev v Sloveniji veča iz leta v leto. Trdi celo, da je blaginje pod Alpami krepko več od evropskega poprečja! Zapisano bržčas temelji na izračunani poprečni plači, ki na prebivalca znaša dostojnih 1540 evrov. Že kar razvraten pa je podatek, da povprečni prihranki na osebek s slovenskim potnim listom znašajo 19.204 evre. Verjamem celo, da zapisano drži. Ker imajo pač razni bavčarji, šroti, zidarji, hilde in kompanija na računih vsak po nekaj milijonov, preostali pa nič ali minus. Dolžnost statistike je, da izračuna statistično povprečje.
Ne tako dolgo nazaj sem pisal o stanju ekonomskih svoboščin. Kar je le bolj učeno ime za taisto blaginjo. Na tej lestvici je Slovenija še pred nekaj meseci zasedala sramotno 105. mesto. Pardon, delila si ga je z obmorsko zahodnoafriško republiko Sierra Leone. Koder je življenjska doba moških 38 let, žensk pa 42. In katere zgodovino je vsaj toliko kot njeni diamanti zaznamovala trgovina s sužnji. Da ne omenjam eks jugo bratov in sester, ki so nas prehiteli po levi in po desni. Nekaj torej ne štima. Ali pač.
V nekdaj idilični deželici pod Alpami je navada, da statistiko vzameš, ko ti paše, in jo zbrcaš, ko ti škodi. Tokrat za nameček še zavaja. S pomočjo znanosti. A preveč učenosti dokazano škoduje. Tu in tam se je le dobro spomniti, da je Noetovo barko zgradil popoln amater, Titanik pa učenjak profesionalec.
