Staro hišo so jim zrušili, gradbišče nove pa zaprli

BOVEC – Žalostno, a resnično. Ob milijardah evrov državljanov, ki jih je vložila v reševanje slovenskih bank, si država upa na cedilu pustiti prebivalce Zgornjega Posočja in Idrije, ki so pred desetimi leti v močnem potresu izgubili svoje domove. Ker namreč ni zagotovila predvidenega denarja za obnovo stavb, izvajalci zapuščajo gradbišče za gradbiščem.

»Človek se vsega privadi. Vsak dan jokati ne morem, saj ne bo nič pomagalo. Stara sem že 84 let, in če bo šlo tako naprej, svojega starega stanovanja ne bom nikoli več videla,« se zamisli Ema Mavrič, ki že deset let živi v nadomestnem stanovanju v hiši sredi Bovca. Ironično je, da jo od njenega stanovanja loči le stena, skozi katero bi lahko, kot je v šali povedala, naredila vhodna vrata. Obnova sosednje hiše se je začela lani septembra, marca letos pa so delavci kar naenkrat začeli podirati gradbeni oder in, kot pravi, brez obvestila zapustili napol obnovljeno hišo. »Še sreča, da so jo vsaj pokrili s streho.«

»Bovec je umrl«

S podobno zgodbo se srečuje tudi Vincenc Kravanja, ki se je julija lani že veselil, kako se bo lahko letošnje poletje v njegovo hišo vselila štiričlanska družina njegovega sina. Dela so v tem času lepo potekala, vse do pred kratkim, ko so hišo, ki je zgrajena do tretje gradbene faze, zapustili gradbinci, saj si ti tega, da bi zalagali denar za državo, ne morejo privoščiti. V šali doda, da lahko zdaj samo potrka na zid hiše in jo vpraša: »Živjo, kako si?« Ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana je povabil, naj pride v Bovec in pogleda, kakšen je. »Bovec je umrl. Naj na glas rečejo, da tukaj ni perspektive, ker ni dela, ker mladi odhajajo, in še tisti, ki so ostali, jim jemljejo voljo s takšnimi stvarmi,« pravi in doda, da bi lahko država 800.000 evrov, kolikor bi bilo treba, da bi končali dela na trenutno odprtih objektih, zlahka našla. »Toliko ga zapravijo vsak dan. Samo obrnejo se, pa zapravijo milijon evrov,« še pravi in dodaja, da bi rad, da bi jim država sporočila, kdaj se bo obnova hiše nadaljevala. »Če objekt stoji, bodo nastali dodatni stroški. Na koncu bo namesto 800.000 potrebnih 1,2 milijona evrov. To je živčna vojna,« še opozarja.

Le nekaj minut vožnje od Bovca, natančneje v kraju Čezsoča, smo se ustavili še pri Ivanu in Nevenki Kravanja. Konec oktobra lani so poškodovano hišo na hitro porušili, saj je bil to pogoj, da so bili upravičeni do državnih sredstev za novogradnjo. »Takoj so se začeli graditi temelji, in ker pozimi skoraj nimamo sonca, so se odločili, da bodo dela nadaljevali spomladi,« razloži Ivan in doda, da je prišel marec, ko so delavci zapustili gradbišče, saj je »država odobren denar pobrala nazaj«. Skupaj z dvema šolajočima se otrokoma morata živeti na bližnji začasni lokaciji in odplačevati 20.000 evrov kredita, ki sta ga morala najeti za nekatere stroške ob gradnji hiše. »Ostaneš brez hiše in zdaj še brez denarja. Za drugo pa že kredit plačujem. Nam je zelo žal, da smo porušili hišo, ampak rečeno nam je bilo, da denar za objekt bo. Še na brzino smo pakirali ven vse stvari,« razočarano dodaja Nevenka. »To vpliva na živce in zdravje. Nimaš več 20 ali 30 let in ne veš, kaj lahko še vmes pride. Novo hišo tudi komaj čakata oba otroka,« pravi Nevenka, mož Ivan pa ji v smehu doda, da se bosta otroka morda celo prej ženila, kot se bodo lahko vselili v novo hišo.

Ko bodo dopuščale okoliščine

Nad državo je razočaran tudi bovški župan Siniša Germovšek: »Naravnih nesreč je res veliko, ampak odprava posledic ne sme temeljiti na razumevanju, ki je pogosto, da nova naravna nesreča prinese pozabo stare. To je postala skoraj praksa, ki je zgrešena, in to je uradniški pristop.« Opozoril je, da je na Bovškem 27 ljudi, ki v začasnih bivališčih čakajo na obnovljen dom (v Idriji je takšnih devet), in da so že po lanskem rebalansu ministrstvo za okolje in prostor in premierko Alenko Bratušek opozorili, da se mora sanacija le končati. Zaradi več kot štirih milijonov evrov vrednega finančnega izpada so se v težkem položaju znašli tudi tisti, ki so že pridobili gradbeno dovoljenje in so le še čakali na odločbo, s katero bi bili upravičeni do državnih sredstev. Župan dodaja, da se zato ustavlja 34 postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Četudi je z župani Kobarida, Tolmina in Idrije opozarjal, da se bodo povečali tudi stroški začasnih namestitev, ki jih plačuje občina, in da so ljudje že najeli kredite, da o stroških, ki so posledica ustavitve gradbišč, ne govorimo, so naleteli na bolj gluha ušesa.

Služba za odpravo posledic naravnih nesreč je, kot je razložil, ocenila, da vsaka ustavitev obnove ni sprejemljiva, in prišli so do ocene, da bi potrebovali okoli 800.000 evrov, da bi gradbena dela speljali do konca. »Izvajalci so, kot sem informiran, zapustili skoraj vsa gradbišča. Ti verjetno ne morejo prevzemati tveganja, da za opravljeno delo ne bodo dobili plačila,« pravi Germovšek in dodaja, da so premierko znova pozvali, naj se obnova stavb takoj nadaljuje, in da se vsem tistim, ki še nimajo sklenjenih pogodb za izvedbo, jasno pove, kdaj jih lahko pričakujejo. »Sliši se, da se bo nadaljevala, ko bodo to dopuščale okoliščine. To je zelo težko ugibati. Okoliščine mogoče ne bodo nikoli take, da bi dopuščale nadaljevanje,« opozarja bovški župan in sklene: »Če mi v tako ravnanje privolimo, je nevarnost, da bo nastal zelo slab izid. In ni prav, da so ljudje v taki negotovosti.«