Na razstavi Stari mojstri na novih platnih je na ogled 22 reprodukcij domačih mojstrov, Ivane Kobilce (slike Poletje, Kofetarica, Tulipani), Ivana Groharja (Sejalec), Jurija Šubica (Pred lovom), Fortunata Berganta (Sveti Simon Gorečnik), in znanih tujih slikarjev, Clauda Moneta (Sraka), Ingresa (Izvir), J. F. Milleta (Pobiralke in Ave Marija), P. C. Pissaroja (Ženska lomi dračje), Judith Leyster (Deček s piščalko) ter drugih. To je njena druga samostojna razstava, prvo je imela pred leti v Domžalah. Slike v olju in akrilu so nastajale deset let.
Jaslice iz slanega testa
Darinka je uspešna tudi v oblikovanju slanega testa. Izdelala je že jaslice iz belega slanega testa, ki so pritegnile pozornost številnih obiskovalcev na posebni razstavi jaslic v Cerkljah. Za izdelka Eskim in Japonka je prejela certifikat Izdelek umetne obrti. Ponosna je tudi na preostale svoje mojstrovine, še posebno na par v narodnih nošah. Poleg tega se ukvarja z ročnimi deli v tehniki rišelje, plete in kvačka, zelo rada dela na vrtu, kjer ima veliko cvetja. Skrbi tudi za lepo urejeno okolico v zaselku Jurčkova Dobrava.
V knjigi vtisov na razstavi v galeriji Petrovčeve hiše je veliko pohval. Tudi ta: »Ko zapiha veter s Krvavca, ko zasije sonček izza gora, se prikrade čudovit dih Dobrave, dih, ki navduši in vdahne Darinki moč in voljo ter energijo, ki jo izlije z izjemno tankočutnostjo na platno.«
Želja po učenju slikanja
Rodila se je v Črnučah. Že v osnovni šoli je rada risala in pred začetkom šolanja na srednji šoli si je želela postati modna oblikovalka. Pred petnajstimi leti pa sta se z možem preselila na Cerkljansko Dobravo v občini Cerklje na Gorenjskem, kjer sta živela kot v pravljici, pravi Darinka. Po upokojitvi pred desetimi leti se ji je prebudila želja po ustvarjanju in slikanju. Najprej je poslikala panjske končnice na domačem čebelnjaku, nato je naslikala tudi nekaj tihožitij. Z veseljem je poslikala vaško znamenje pred vasjo Zalog pri Cerkljah. Ker so ji slike dobro uspele, pravi Darinka, se ji je povečala želja po učenju slikanja. Priključila se je skupini slikarjev v društvu Lipa v Domžalah, ki ga je vodila Mojca Vilar. Takrat je začela slikati z akrilnimi barvami. Kot je na odprtju povedala številnim zbranim Iva Petek iz Domžal, so skupaj preživele veliko lepih trenutkov. Darinko so imenovale za drugo Ivano Kobilco. Sodelovala je na več skupinskih razstavah, tudi na dobrodelni, kjer so zbirali sredstva za obnovo cerkvice na Bizeljskem.
Slikanje kot čustveno sproščanje
Po prezgodnji smrti moža je začutila veliko žalost, člani Društva likovnikov Cerklje pa so ji želeli v stiski pomagati in jo spet dvigniti na noge. Lani se jim je pridružila, in kot pravi, se zelo dobro počuti. Najbolj jo je navdušilo slikanje reprodukcij starih mojstrov. Rada slika tudi portrete, tihožitja in naravo. Nadvse pa sta ji uspela portreta staršev, o katerih pravi, da sta zanjo neprecenljive vrednosti. »Velikokrat sem si želela, da bi se starši, mama in oče, vrnili samo za kratek čas, in po končanju njunih portretov se mi je zdelo, da sta spet tu, pred menoj. Po toliko letih sem spet začutila njuno toplino. Oblile so me solze sreče. Srečna sem in hvaležna za slikarski dar,« še pravi Darinka Kralj. Tudi njen brat Janez je zelo dober amaterski slikar. Slikanje je opisala kot čutno in čustveno sproščanje ter težnjo po notranji harmoniji.
Razstava v Petrovčevi hiši v Cerkljah bo na ogled do 31. januarja, in sicer od ponedeljka do četrtka od 9. do 16. ure, ob petkih pa od 9. do 19. ure.
