Stari chevrolet bo hot rod!

Cesta do nje je ponekod tako strma, ozka in ovinkasta, da se zastavlja vprašanje: kako vraga bo tukaj še to poletje manevrirala ameriška križarka chevrolet bel air, letnik 1953 – ko bo njen lastnik Blaž Šikovec končal obnovo. Ampak v isti sapi se že sam od sebe javlja odgovor: i, tako kot se s svojim plymouth furyjem grand sport, letnik 1970, tam že zdaj vozi njegov brat Gašper.

Predanost pločevini se pri Šikovčevih seli iz generacije v generacijo. »Ded Lojze si je penzijo zaslužil kot strugar v trboveljski Strojni. Oče Mišo je avtoklepar, jaz pa po izobrazbi diplomirani inženir logistike, vendar ves prosti čas namenjam kleparstvu, ki sem se ga seveda izučil doma,« pripoveduje 28-letni Blaž.

V slogi je moč, sta si rekla z bratom Gašperjem – ta je, čeprav izučeni slaščičar, zaposlen v preboldskem Odelu, kjer izdelujejo avtomobilske luči – in skupaj kupila svoj prvi avto. Ameriškega pač, taki so jima všeč: za dodgea coronet, letnik 1968, tako rekoč z odpada, sta leta 2008 odštela slabih 6000 evrov. Blaž se je takrat naučil največ kleparstva: »Tudi zaradi razmer, saj so bili originalni nadomestni deli dragi kot žafran.« Dodge je bil pri hiši do leta 2013, ko sta ga prodala v Nemčijo: »Z izkupičkom sva se lahko lotila novih projektov.«

Hot rod, ne klasika

Z Gašperjevim, plymouthom furyjem grand sport, ni bilo veliko dela, saj je bil dobro ohranjen. V veliko slabšem stanju je bil Blažev chevrolet bel air, ki ga je v ZDA dobil za dobrih 4500 evrov, še slabe tri tisočake pa so mu vzeli prevoz in takse. Zdaj ga obnavlja. Po ameriško, in ne po evropsko, pojasni razlike med obema pristopoma k prenovi: »Evropske avtomobile na stari celini prenavljajo tako, da so čim bližji izvirniku. Pravzaprav je najbolj cenjen, tudi v evrih – original. V ZDA je ravno nasprotno: klasične avtomobile predelujejo v hot rode. Če bi svojega bel aira, ki je, mimogrede, leta 1953 stal takratnih 2000 dolarjev oziroma 14 delavskih plač, obnovil na klasičen način, ne bi v ZDA zanj dobil niti 20.000 evrov. Predelave v hot roda pa dosegajo vrtoglave višine, tudi 140.000 evrov! V Evropi, kjer je ljubiteljev tako predelanih avtomobilov tudi vse več, morda 50.000 evrov.«

In kako se je lotil svojega hot roda? »Izdelal sem nove boke in zaoblil prtljažnik, ki zdaj spominja na mercuryja. Zadnje luči, tako imenovane solze (teardrop), so v maniri Fordovega AT-modela iz leta 1933, zadnji odbijač pa sem obrnil na glavo. Streha je znižana, vendar bodo vsa stekla, razen prednjega, ohranila izvirne dimenzije. Obnovil sem tudi motor, 5700-kubični V8, čeprav ga ni bilo treba odpirati – manjka samo še uplinjač, naročil sem ga v ZDA. Če bo lepo nastavljen, bo popil od 15 do 20 litrov na 100 kilometrov. Avtomatskega menjalnika se pa nisem lotil sam, za to potrebuješ specialno orodje,« pripoveduje Blaž Šikovec.

Po nagrade

O barvi, ki je nežnemu spolu pregovorno najbolj pomembna, najmanj razmišlja: »Šasija je zdaj v čokoladno rjavi in črni barvi in nekaj tega bom prenesel tudi na karoserijo. Vsekakor bo dvobarvna, morda streha v svetlejših, šampanjskih odtenkih, preostalo pa v čokoladno rjavi. Tapeciranje bo verjetno črno, čeprav se še nisem odločil za materiale. Najbolj mi je všeč originalna kombinacija blaga za sedalne površine in usnjenih obrob.«

Kljub temu da večino Blaž naredi sam, takšna obnova ni poceni: »Samo ena guma z belimi obrobami stane 300 evrov.«

Če bo nadaljeval v zdajšnjem tempu, bo bel air do poletja, vključno s certifikatom za starodobnika in homologacijo, pripravljen za prvo vožnjo na srečanje ljubiteljev ameriških avtomobilov. Morda že za začetek kar na največje v Evropi, avgusta v Komaromu na Madžarskem. Tam bi utegnil biti zrel za nagrado, po tihem upa Blaž Šikovec, ki je prepričan o nečem – chevroleta bel air že ne bo prodal.