Slovenci se staramo. Po podatkih statističnega urada je bilo v prvi polovici tega leta 17,5 odstotka starejših od 65 let, kar je več kot konec 2012. in 2013. Že od 2003. je več starega kot mladega prebivalstva (otrok do 15. leta), tega je za dva odstotka manj kot starejših od 65. Pokojnino je lani prejemalo 602.311 oseb, kar je 16.903 več kot leto poprej.
Pride čas, ko starejši niso več sposobni v celoti poskrbeti zase. Tedaj se pogosto znajdejo pred vprašanjem, kako naprej. Bo treba iti v dom za upokojence, poiskati pomoč na domu, naročiti dostavo hrane na dom, najti oskrbovano stanovanje ali kaj drugega? Odhod v dom za starejše je za marsikoga zadnja rešitev, a število oskrbovancev se povečuje; lani je v domovih bivalo 16.554 oseb, starejših od 65 let. V zadnjem času je zato čedalje bolj iskana pomoč na domu, s katero lahko starejši dlje ostanejo v lastnem domovanju.
Nasveti in pomoč
Imamo celo vrsto javnih in zasebnih zavodov ter podjetij, ki ljudem ponujajo pomoč na domu, prav tako to mnogi počno na črno. Marsikdo je slišal za zgodbe, kako je, denimo, stara ženica brez sorodnikov našla nekoga, da ji pomaga pri hišnih opravilih ali hodi v trgovino, v zameno pa mu je po smrti zapustila stanovanje ali hišo. A to so redki primeri.
To so starejši od 65 let, ljudje s statusom invalida in druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do pomoči in nege. Do storitve so upravičeni tudi kronično bolni in tisti z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki po oceni centra za socialno delo brez občasne pomoči niso sposobni za samostojno življenje. Enako velja za hudo bolne otroke in otroke s težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. Vsak uporabnik je upravičen do štirih ur pomoči na dan oziroma do dvajsetih na teden. |
Za spletno stran Varna starost njen idejni vodja in ustanovitelj Peter Arčon pravi, da je več kot le spletni portal. »To je centralna informacijska točka in svetovalni servis, kjer je na enem kraju zbrano vse, kar bi starejši ali njihovi skrbniki potrebovali. Skupaj s portaloma seniorji.info in zlataleta.com sestavljamo trojček, ki lahko doseže več kot 150.000 slovenskih starostnikov na mesec.«
Ideja o informacijskem servisu za pomoč starejšim je nastala iz osebnih izkušenj, pojasnjuje Arčon. »V zadnjih letih smo imeli v širši družini kar nekaj primerov, ko sorodniki niso več vsega zmogli sami. Izkazalo se je, da ne obstaja skupna baza podatkov ali napotkov, kakšne možnosti so sploh na voljo. Začeli smo jih zbirati in zasnovali smo projekt Varna starost. Po dobrih treh letih delovanja smo z nasveti do rešitve pomagali že nekaj tisoč ljudem.« Ponujajo bazo informacij o domovih za starejše, oskrbovanih stanovanjih in o pomoči na domu. Vprašanja sprejemajo po elektronski pošti in na brezplačni številki 080 2246. Ljudje najpogosteje sprašujejo o prostih mestih v domovih za starejše, veliko jih išče pomoč na domu, nanje pa se obrnejo tudi, da bi razjasnili pojme glede oskrbovanih stanovanj.
Pomoč na domu
Inštitut RS za socialno varstvo na spletni strani ponuja zemljevid, na katerem lahko iskalec najde ponudnika pomoči na domu v okviru javne službe. Po njihovih podatkih so imele slovenske občine do konca leta 2013 sklenjene koncesije za izvajanje pomoči na domu z 82 izvajalci, ki so skrbeli za 6530 ljudi. Število uporabnikov storitve se je sicer od 2006. do 2011. počasi povečevalo, ob koncu 2013. pa se že drugo leto zapored znižuje. Najvišji je delež gospodinjske pomoči in pomoči pri ohranjanju socialnih stikov, najnižji pa je pri temeljnih dnevnih opravilih.
Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD) pomaga starejšim, invalidom in kronično bolnim. Kakor je povedala direktorica ZOD Liljana Batič, izvajajo pomoč na domu pri temeljnih opravilih, gospodinjsko pomoč, pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Cene storitev se gibljejo od 3,43 evra na uro med tednom do 4,46 oziroma 4,63 ob nedeljah in praznikih. Cena je nizka, ker Mestna občina Ljubljana subvencionira kar 80 odstotkov vsote. »Od lani ponujamo še socialni servis, ki ga v celoti plača uporabnik. Tukaj se nam najbolj obnesejo pedikura, frizerske storitve, spremstvo in druženje.«
Dostopne cene
Trenutno imajo zaposlenih 139 ljudi, ki oskrbijo okoli 1200 oseb na letni ravni oziroma okoli 800 na mesec. Pokličejo jih večinoma svojci, a tudi starejši sami. Stik z njimi prav tako navežejo patronažne sestre, osebje v bolnišnicah, zdravniki, ljudje na inštitutih, centrih za socialno delo, skratka, kjer koli ugotovijo, da oseba, potem ko se bo vrnila domov, ne bo mogla skrbeti zase. »Tedaj takoj reagiramo in odidemo na dom, da vidimo, v kakšnih razmerah živi in kakšno pomoč potrebuje, ter naredimo osebni načrt,« pove Batičeva.
Namenjena so poslovno sposobnim osebam, ki so starostno ali invalidsko upokojene in so praviloma starejše od 65 let, zdravstvene, ekonomske in psihofizične sposobnosti pa jim omogočajo, da z redno organizirano pomočjo nekoga in z zagotovljenim zdravstvenim varstvom ohranijo samostojnost in ne potrebujejo popolnega institucionalnega varstva v zavodu. |
Zavod za socialno oskrbo Pristan pomoč družini na domu ponuja na podlagi koncesijskih pogodb z občinami. Trenutno omogoča pomoč na domu v devetih občinah od Ljubljane do Primorske. Njihova druga pomembna dejavnost pa je institucionalno varstvo starejših v Centru starejših Pristan v Vipavi, kjer je prostora za 104 oskrbovance, pojasni Ivana Lavrenčič.
Pomoč družini na domu mora po zakonu sofinancirati občina, zaradi česar so cene uporabnikom zelo dostopne: pri Pristanu se gibljejo od tri do devet evrov na uro, odvisno od občine in termina. Najpogosteje se na zavod obrnejo svojci, redkeje uporabniki, večkrat pomagajo na predlog strokovnih služb. Strokovna vodja oziroma koordinatorka pomeni prvi in osrednji stik z uporabniki pomoči na domu, svojci ali ustanovami. Neposredno oskrbo na domu pa izvajajo strokovno usposobljeni socialni oskrbovalci. V zavodu Pristan imajo več kot 60 redno zaposlenih oskrbovalcev in nekaj zunanjih sodelavcev.
Pomoč v praksi
S sodelovanjem zavoda Pristan smo si lahko ogledali primer pomoči na domu. Oglasili smo se pri Janezu Dolžanu iz Ljubljane, ki mu oskrbovalka vsak dan pomaga pri jutranjem oblačenju in osebni higieni. »Poleg tega mi je tudi v veliko psihično oporo in zadovoljstvo,« pove. Hrano dobiva iz doma upokojencev Tabor, patronažna sestra se oglasi vsak dan, da mu oskrbi rane na nogah, za preostalo pa poskrbi oskrbovalka Mateja, povesta Janez in njegova sestra, ki poskuša čim bolje poskrbeti za brata. »Veliko šteje, da lahko človek ostane doma,« pravi.
Oskrbovalka Mateja dela večinoma do tretje ure, včasih tudi zvečer. »Za koga porabim pol ure, za drugega uro in pol, nekje je treba poskrbeti samo za intimno nego, drugod še izmeriti krvni pritisk, poskrbim pa tudi za gospodinjsko pomoč, socialne stike, skratka skoraj za vse,« pove.
Cerkvena pomoč
Slovenska karitas nima koncesije za pomoč družini na domu, zato pa njihovi prostovoljci vsaj enkrat na mesec obiščejo več kot 900 starejših in jim občasno pomagajo pri opravilih v gospodinjstvu. Nekateri starejši so vključeni tudi v osebno družabništvo, kar pomeni, da stalni prostovoljec starejšega obišče vsaj enkrat na mesec, se z njim pogovori, gre z njim na sprehod in se druži, je povedal Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas.
Primeri darovanja nepremičnin so zelo redki in niso povezani s pomočjo starejšim, pojasnijo. »V 25 letih smo imeli samo dva uspešna primera darovanja,« pojasni Jerebic in doda, da jih starejši, ki so jim opešale moči, velikokrat pokličejo po telefonu in sprašujejo, ali poznajo koga, ki bi živel pri njih in jim pomagal v starosti. »Na Slovenski karitas jim pri tem ne moremo pomagati. Poskušamo jih usmeriti v institucionalne in preverjene rešitve.«
