Spet je udarila na dan afera, kako nas uboge, slepo verujoče v poštenost ljudi in oblasti na obcestnih štantih z domačimi jagodami in briškimi češnjami nategujejo. Ko trgovci sadje, uvoženo iz Italije, Španije..., prodajajo kot slovensko.
»Sramotno. Nesprejemljivo, da nas takole naplahtajo,« je bila odločna in sila spodobna poštirkana, sicer simpatična visoka uradnica nekje na nekem ministrstvu. A prava jagodna natega v resnici ni laž, da češenj niso pridelali Brici in jagod ne Dolenjci, temveč da zelenjavarski trgovci načrtno najemajo priletne ženice ali brhke mladenke, da v milini svojega obraza z nasmehom prodajo blago kot slovensko. Marketinški trik je izjemen, saj ženicam zaradi idealizirane podobe nedolžnosti, čeprav se po premisleku zavemo, da v resnici ni tako, da so naši starši, stari starši živeli vsaj tako živahno kot mi, ne pripišemo laži. Tudi če bi jo ujeli in dokazali, da so jagode pripotovale s Hrvaškega ali iz Verone, jim po pripovedi s solzami v očeh: »Ne vem, kaj naj, s pokojnino težko preživim...«, običajno odpustimo. Mladenki tudi, njej zaradi drugih čarov.
sadje kot slovensko.
Inšpektorji pri pisanju visokih kazni prekrškarjem nimajo nobene milosti; bil sem zraven, ko je inšpektor branjevko s čaji na bolšjem sejmu oglobil za tisoč evrov. Ker naj ne bi imela dovoljenja za prodajo! Po črki zakona je bilo to verjetno res in po črki zakona je sledila kazen. Toda zakaj ne po črki zakona tudi za poneverjanje izvora jagod in češenj, mesa?
Razlog prav gotovo ni v strahu o dodatni izgubi delovnih mest, ko bi mlade ali priletne posedale doma. Če bi bilo tako, bi najšibkejše socialno zavarovali, z ustreznimi programi, seveda, saj na cesti za skupnost postanejo najdražji. Če bi ugotavljali sledljivost živil, bi se morali na drugi strani pri javnih razpisih držati tudi EU-politike o spodbujanju lokalne pridelave in prodaje, in ne zgolj najnižje cene. To pa že pomeni red, plačilo na rok in podobno. Zgodbice o kršitvah so zanimive, učinka pa v resnici ni. Samopreskrba je v resnici klavrna, zato moramo uvažati. A nekega dne se bo treba odločiti, kaj je naše in kaj od drugod. Trgovci najemajo ženice ali brhke mladenke, da prodajajo sadje kot slovensko. Jaroslav Jankovič Na kožo
