LJUBLJANA – Naslednik predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janeza Stanovnika (na strani združenja je zdaj naveden kot častni predsednik) Tit Turnšek se je pred prevzemom te funkcije ukvarjal tudi s podjetništvom. A vse do lani je njegovo podjetje Akrila (v evidencah je bil naveden kot stoodstotni lastnik) letno ustvarilo do največ 48.000 evrov prihodkov. Samo od lanskega februarja pa do danes pa mu je uspelo, tako kaže Supervizor, javno orodje komisije za preprečevanje korupcije za nadzor porabe denarja davkoplačevalcev, te prihodke povečati vsaj za osemkrat – večinoma na račun poslovanja z državo. Koliko poslov je sklenilo še z nedržavnimi podjetji, bo znano, ko bodo objavljena letna poročila za lani.
Minister za obrambo v Drnovškovi vladi
Podjetje Akrila z državo, po podatkih Supervizorja, posluje od februarja lani, do danes pa mu je država poravnala za 328.000 evrov računov. Podjetje sicer sodeluje le z ministrstvom za obrambo in ministrstvom za notranje zadeve. Ob tem velja spomniti, da je bil Tit Turnšek v vladi že pokojnega Janeza Drnovška za dobro leto minister za obrambo.
Turnšek je 11. oktobra lani izstopil iz podjetja, prevzela pa ga je Barbara Peternel Horvat. Zanimivost: nekoč je bila v službi pri ACH, a je dala odpoved in prišla k njim, pojasnjuje Turnšek.
Tit Turnšek razkriva, da je bil le fiduciarni lastnik družbe Akrila: »Ko sem zapustil firmo, je prešlo fiduciarno lastništvo na njo. To pomeni, da ni prava lastnica, ampak da zastopa lastnike in ima vsa pooblastila.« Kdo pa so pravi lastniki? »Tega vam ne morem povedati,« odgovarja. Vprašali smo, ali so iz Slovenije, a je vztrajal pri tem, da jih ne bo razkril. Za 426 evrov plače Pojasnjuje, da je bil v podjetju prokurist in da je dobival tudi plačo – 426 evrov mesečno. Več ni smel prejemati, saj je upokojenec. Njegove naloge so bile nadzor financ in finančno poslovanje. Z Barbaro Peternel Horvat sta skupaj v podjetju od začetka, le da je ona bila direktorica. Lani se je odločil, da za 426 evrov ne bo več delal: »Sem star gospod. Tudi potnih stroškov nisem dobil povrnjenih ... pa naveličal sem se.« Direktno poslovanje z državo Pojasnil je tudi, zakaj so prihodki podjetju Akrila tako poskočili. Prej so delali prek drugih podjetij (denimo s pariškim Eurocopterjem), zdaj pa delajo neposredno z državo. To je razložil takole: »Policiji se nekaj pokvari. To sporočijo nam. Mi pogledamo, naročimo rezervni del in ga pošljemo tja, kamor je treba. Država pa predujmov dobaviteljem ne daje. Zato podjetje kupi ta del, ga plača in ga da denimo policiji. Potem pa država to plača.« To, da je bil pred leti minister za obrambo, pri poslovanju te družbe ne igra nobene vloge, še dodaja. |
Pogodba za 1,3 milijona evrov
Na ministrstvu za obrambo pojasnjujejo, da so s podjetjem Akrila sklenili pogodbo: »Okvirni sporazum za zagotavljanje operativnosti zrakoplova Let (L-410 Turbolet) Slovenske vojske v okvirni vrednosti 1.300.000 evrov z 22-odstotnim DDV za obdobje 48 mesecev (pogodba št. 4300-245/2013-2 je bila sklenjena 19. avgusta 2013).«
Na ministrstvu dodajajo, da je bil posel sklenjen na podlagi javnega naročila, na katerem pa so poleg podjetja Akrila izbrali tudi Futuro Kanal.
Slaba dva meseca potem, ko je bilo Turnškovo podjetje izbrano na javnem naročilu, je Turnšek iz podjetja izstopil, lastništvo pa je v celoti prevzela Peternel Horvatova.
Dva tekmeca
»Predmet pogodbe – okvirnega sporazuma – je izvajanje storitev, vzdrževalnih del, investicijskih in drugih del na zrakoplovu Let Turbolet (brez radionavigacijskih sredstev) ter po potrebi tudi dobava nadomestnih delov oziroma dobava ostalega potrebnega materiala za naročnikovo lastno vzdrževanje zrakoplova v Sloveniji in tujini. Ker gre za pogodbo na podlagi okvirnega sporazuma, se druga faza naročila izvaja tako, da se za vsakokratno naročilo pridobi ponudba od obeh pogodbenih izvajalcev, se oceni na podlagi ocenjevalnih kriterijev, ki so določeni s pogodbo, ter izbere najugodnejši izvajalec za vsakokratno naročilo,« so odgovorili z ministrstva za obrambo.
Septembra 2013 je bil tako naročen 300-urni pregled letala, plačila, ki so navedena v Supervizorju, pa so, tako pravijo na ministrstvu, vezana na naročeni pregled. Plačila izvajajo postopno, in sicer po zaključenih celotah glede na opravljene storitve.
300-urni letni pregled oz. »P2 check« je celovit pregled letala, ki se izvrši vsako leto pred podaljšanjem plovnosti in je praviloma končan v roku 10 delovnih dni. Vključuje vizualni pregled kritičnih delov strukture letala, podmazovanje gibljivih elementov in pregled oz. preizkus komand letala. Preizkusi se tudi delovanje podvozja in hidravličnega sistema, nadalje se na zemlji testira delovanje avionike in radionavigacijskih sistemov letala, pregledajo se motorji in motorni sistem ter propelerji. Na koncu pregleda sledi še test delovanja sistemov z delujočimi motorji na zemlji. Po izvršenem formalnem podaljšanju plovnosti se opravi še preizkus funkcionalnosti letala v zraku. V pregled so vključene tudi zamenjave komponent in delov letala, ki zaradi poteka življenjske dobe ali mehanske okvare izgubijo svojo funkcijo na letalu, pojasnjujejo pri ministrstvu za obrambo. |
