LJUBLJANA – Predlog zakona o davku na nepremičnine, ki ga bo v četrtek sprejemala vlada, bo predvidoma določal, da bo davčna osnova za stanovanjske nepremičnine 80 ali 85 odstotkov ocenjene vrednosti. Da bo predlog vseboval nekatere novosti, je danes povedala skupina strokovnjakov s področja davkov in nepremičnin – strokovni odbor vseslovenskega posveta o novem sistemu obdavčenja nepremičnin –, ki je posredovala svoje predloge k zakonu in se je v torek sestala s premierko Alenko Bratušek.
Kot je povedal davčni svetovalec Darko Končan, je po novem predvideno, da bo davčna osnova za stanovanjske nepremičnine 80 odstotkov oziroma po drugi različici 85 odstotkov ocenjene vrednosti, kot je navedena v registru geodetske uprave. Skupina je to predlagala zaradi mnogih tehničnih nedorečenosti, napak, tudi mogočih neažuriranih evidenc, pravi Končan. »To je neke vrste delna olajšava prebivalstvu, saj je Slovenija skoraj edina država s tako visokim deležem stanovanjskih nepremičnin v lasti državljanov,« je dejal.
Novost: davčno posojilo
V predlogu davka na nepremičnine bo predvidoma tudi možnost t. i. davčnega posojila za zavezance, fizične osebe, ki ne bi bile sposobne plačati davka. Dolg bi se knjižil na nepremičnino, poplačan pa bi bil, ko bi imel zavezanec zadostna sredstva (npr. po prodaji nepremičnine) ali pa bi to obveznost pokrili dediči. Kot prag za odobritev takega načina plačevanja bi bil določen cenzus povprečnih dohodkov na člane gospodinjstva. Za podjetja, ki ne bi mogla kriti obveznosti, naj bi ostale možnosti po zakonu o davčnem postopku (med njimi odlog plačila in plačilo na obroke).
Skupina opozarja na potrebo po omogočanju polnega pritožbenega postopka, vključno z možnostjo pritožbe na izračunano vrednost, pri kateri bi zavezanec lahko dokazoval drugačno stanje od tistega, ki ga je določila geodetska uprava. Predlog zakona naj bi po novem tudi določal, da se bo za nezazidana stavbna zemljišča, kjer na primer zaradi nesprejetih občinskih prostorskih aktov ni mogoče graditi, štelo, kot da so kmetijska zemljišča. Poleg tega naj bi se od obdavčitve zemljišč odštel del, ki je namenjen za javno dobro (na primer cesto).
Želijo čim manj izjem
Strokovni odbor, v katerem so Darko Končan, Franci Gerbec, Ivo Lavrač, Jože Podgoršek, Anton Kožar, Edo Pirkmajer, Tomaž Banovec, Leon Kobetič in Danijela Brečko, sicer podpira sprejetje davka na nepremičnine kot novega, modernega sistemskega zakona. Zavzemajo se za to, da se v obdavčitev vključi vse nepremičnine, da se ne popušča nobenim družbenim skupinam in da je v zakonu čim manj izjem.