LJUBLJANA – Odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko se je na zaprti seji danes seznanil s stanjem v slovenskem bančnem sistemu. Predsednik odbora Andrej Šircelj (SDS) je po seji ocenil, da je stanje v bančnem sistemu resno, podrobnosti pa ni želel razkriti.
Šircelj je izpostavil, da bodo morale ustrezne institucije, ki so za to poklicane, sprejeti ustrezne sklepe za sanacijo bančnega sistema. Obravnavali so predvsem t. i. slabe terjatve in možnosti za njihovo reševanje. »Možnosti so različne. Ena od njih je, da se slabe terjatve prenesejo na neko novo institucijo,« je dejal. Dobili so podatke o slabih terjatvah in o bančnem sistemu ter o različnih terjatvah, ki izhajajo iz različnih metodologij. Koliko naj bi bilo vseh slabih terjatev v celotnem bančnem sistemu, Šircelj ni povedal. Kot je pojasnil, različne metodologije pokažejo različne terjatve.
Članom odbora so razmere v slovenskem bančnem sistemu predstavili minister za finance Janez Šušteršič, guverner Banke Slovenije Marko Kranjec in direktor Združenja bank Slovenije France Arhar.
V pričakovanju odločitve
Odbor bo v nadaljevanju odločal, kakšna naj bi bila nova oblika upravljanja državnih naložb. Odločal bo, kako združiti vladni predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu in predlog zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki ga je vložila Pozitivna Slovenija.
Vlada predvideva, da bi se bilance bank v državni lasti sanirale skozi mehanizem znotraj načrtovanega Slovenskega državnega holdinga, pri čemer bi se na posebno družbo prenesle slabe terjatve in spremljajoča zavarovanja. Pred tem je treba ugotoviti obseg slabih terjatev v bančnem sistemu.
Skrb vzbujajoča NLB
Do zdaj je bil opravljen skrbni pregled v največji slovenski banki, Novi Ljubljanski banki (NLB). Pokazal je, da je najslabših ali t. i. rdečih terjatev v banki za približno 1,5 milijarde evrov, je po četrtkovi seji vlade povedal Šušteršič. Za tretjino so bile rezervacije že oblikovane, za tretjino pa jih je po mnenju izvajalcev skrbnega pregleda mogoče unovčiti iz zavarovanj, vezanih na posojila. Tako bi NLB do konca leta 2013 potrebovala do največ 500 milijonov evrov dodatnega kapitala, je takrat pojasnil minister.
Šušteršič je dejal, da v drugi največji slovenski banki, Novi Kreditni banki Maribor, skrbni pregled že poteka na podoben način, izvedli pa naj bi ga tudi v Abanki Vipa. Minister v četrtek sicer ni želel tvegati ocene obsega slabih terjatev za ves bančni sistem.
