Nedavno potikanje po obronkih Pokljuke, ki mu je botrovalo iskanje znosnejših temperatur, nas je pripeljalo tudi v majhno, razpotegnjeno vas Gorjuše. Naključje je hotelo, da smo tam srečali prijaznega možakarja in po nekaj izmenjanih besedah se je izkazalo, da je Ivan Kovačič eden zadnjih piparjev, ki znajo izdelati gorjuško pipo, po kateri je vas nekoč slovela.
Za pipo do 25 ur dela
Tradicija izdelovanja gorjuških pip sega v 18. stoletje, ko so na tem območju pretežno kopali rudo in se ukvarjali s fužinarstvom. Jeseni in pozimi pa je bilo prav izdelovanje pip tipično moško opravilo, za katero pravijo, da je v naše kraje prišlo iz Češke. Sprva so jih delali za lastne potrebe, pozneje za prodajo tako doma kot v tujini. Kovačič pojasni, da so bile gorjuške fajfe prav zaradi svojega pokrovčka zelo iskane med mornarji, saj je ta omogočal kajenje tudi v vetrovnih razmerah. V času razcveta te obrti so jih na Gorjušah izdelali tudi do 4000 na leto.
Nekoč je bilo v vasi od 15 do 18 piparjev, danes sta samo še dva, nam pove Kovačič, ki se je obrti naučil pri ženinih sorodnikih. Če ste mislili, da je Ivan kleni Bohinjec, ste se zmotili, saj se je na obronke Pokljuke priženil iz Štajerske. »Skoraj pet let sem potreboval, da sem se naučil izdelovati pipe in da sem si naredil potrebno orodje za izdelavo,« pravi in doda, da je največja ovira dobava kakovostnega materiala.
Vsi sestavni deli so narejeni ročno. Dela se loti pred odhodom v službo, okoli 4. ure zjutraj. »Pipa je narejena iz hruške, ror iz smrekovih vej, ki jih povrtaš in zažgeš, s čimer preprečiš nastajanje smole, pokrovček je lahko iz srebra ali medenine. Biserne matice, s katerimi jo okrasiš, pa so ostanki, ki nastanejo pri izdelavi harmonik,« nam na kratko pojasni, kako pod njegovimi spretnimi rokami nastane gorjuška pipa.
Posamezno izdeluje od 20 do 25 ur, zato ni nič čudnega, da so gorjuške pipe danes predvsem zbirateljski predmeti, njihove cene pa se gibljejo nad 100 evri.
Različne vrste gorjuških fajf Izdelave pip so se v vsaki hiši na Gorjušah lotili na svoj način, zaradi česar je nastalo več vrst gorjuških pip. Zagotovo najbolj znana je čedra, za katero je značilna kratka in ravna cevka, pipa pa ima nekoliko stisnjeno obliko z značilnima robovoma v obliki črke V na spodnji strani. Kovačič pravi, da njena izdelava zahteva največ časa. Izdeluje še gorjuške pipe štebalce in fajfurje. |