OBNOVA STREHE

Sredi Ljutomera nad pešci nevarna streha

Objavljeno 11. februar 2015 22.50 | Posodobljeno 11. februar 2015 01.00 | Piše: Oste Bakal

Ljutomerčanka Marica Antolič si zaman prizadeva za obnovo strehe hiše, v kateri ima lokal.

Marica se boji za varnost gostov, ki zahajajo v njen lokal. Foto: Oste Bakal

LJUTOMER – Zadnje mesece se lahko kopičijo zgodbe o tem, kako upravljavci večstanovanjskih objektov, ki so zašli v finančne težave, goljufajo lastnike stanovanj. Medtem ko ti vsak mesec vestno vplačujejo v rezervne sklade, so se namreč nekateri upravljavci odločili, da bodo za svoje tekoče stroške denar vzeli prav iz teh rezerv. A, v Ljutomeru teh težav za zdaj še nimajo. Tam namreč še niso niti tako daleč, da bi sploh razmišljali o zbiranju denarja za popravilo in obnovo dotrajanih delov hiš, ampak upravljavci oziroma odgovorni le brezbrižno čakajo, kdaj se bo hiša pred njihovimi očmi sesula kot hišica iz kart. Nekateri lastniki so zaradi tega seveda ogorčeni, drugim pa je le malo mar, čeprav so zaradi tega ogrožena človeška življenja.

Tako je tudi v Prešernovi ulici, v strogem središču Ljutomera, kjer si lastnica gostinskega lokala Bar Vrtnica in s tem solastnica podstrešja in strehe nad večjim dvolastniškim objektom na Prešernovi ulici 14 Marica Antolič že dlje prizadeva, da bi uredili povsem uničeno streho, ki ne ogroža le njenih gostov, temveč vse mimoidoče na omenjeni izjemno tranzitni ulici. Uredila je vse potrebno, da bi se sanacija strehe lahko začela, pridobila je tudi gradbeno dovoljenje, izbrala izvajalca del, a vse zaman. Boji se, da se bo morebiti že debelejša snežna odeja v tej zimi vdrla skozi streho, ki to skorajda ni več. V že od nekdaj priljubljeni bar zahaja veliko ljudi, mladih in tistih drugih, in zato se Antoličeva prizadeva v prvi vrsti za njihovo varnost, čeprav so zaradi takšne strehe ogroženi prav vsi mimoidoči.

Lastniki se nenehno menjavajo

Objekt je star skoraj stoletje (zgrajen je bil leta 1918) in tudi Marica ne ve, kdaj, če sploh, je bila prenovljena streha. Od leta 1972, ko se je tam zaposlila v TP Klas, najprej kot trgovka, nato kot trgovska poslovodkinja, gotovo ni bilo del na strehi. Že ko se je leta 1996 osamosvojila in postala samostojna podjetnica, je razmišljala o novi strehi. Kot lastnica lokala svoj del, torej pritličje, vzorno vzdržuje, žal pa na tisto, kar je nad njo, ne more vplivati. Pogosto je zatekalo, a več kot najnujnejše popravilo ali zamenjavo kakšne opeke nikoli ni narejeno.

»Nad mojim lokalom, velikim 140 kvadratnih metrov, so še tri stanovanja, a ker se nenehno menjavajo lastniki, je stanje pač takšno, kakršno je. Vsem mora biti jasno, da streha, poleg zatekanja, vsekakor pomeni čedalje večjo nevarnost. Bojim se predvsem za svoje goste ter tudi za vse druge, ki hodijo mimo. Že takoj po letu 2000 smo začeli resno razmišljati in se pogovarjati o zamenjavi strehe. Vse je kazalo, da nam bo uspelo, toda pozneje je lastnica prostorov postala banka Raiffeisen, ki je vse skupaj zasegla od prejšnjega lastnika. Tudi z njimi smo bili v kontaktu in so bili pripravljeni prispevati polovico denarja (15.000 evrov) za sanacijo strehe, ker bi tako dosegli višjo ceno pri prodaji prostorov. Toda vse se je spremenilo, ko so na omenjeni banki zamenjali direktorja. Novi direktor ni hotel niti slišati za obnovo in so vse skupaj prodali po nizki ceni. Res je sicer, da so vse skupaj ponujali tudi meni v odkup, a tega nisem hotela. Zato je zadevo kupila neka druga ženska, ki pa je izvajala še neka druga dela. In ker ni mogla plačati izvajalcem del, so potem dobili te prostore kot kompenzacijo za opravljena dela na drugem objektu,« nam je razlagala Marica Antolič, ki si želi predvsem, da bi tako ali drugače uredili streho nad celotno stavbo.

Upanja ni izgubila

Novi lastniki so sicer tudi zainteresirani za sanacijo strehe, toda spet se je zapletlo, saj še niso vknjiženi v zemljiško knjigo in zato še nočejo vlagati v obnovo hiše. »Upam in verjamem, da bodo kmalu vse skupaj uredili, tako da bomo lahko pristopili k sanaciji strehe, saj se bojim, da ne bo 'preživela' te zime. Včasih že pade kakšen kos opeke in bog ne daj, da bi kdo šel mimo in bi ga zadelo v glavo...« je razburjena Marica. »Ni moj cilj, da bi pravico iskala na sodišču, kajti vedno je bolje, če se dogovorimo in to uredimo v dobro vseh, predvsem zaradi varnosti ljudi. In to bi moral biti interes vseh vpletenih,« dodaja naša sogovornica, ki je kljub vsemu prepričana, da bo namesto razpadajoče kritine nad njenim lokalom in celim objektom kmalu nova, lepa in predvsem varna streha. Mimogrede, problematična ni le zgradba na Prešernovi 14, temveč še bolj ena pred njo, s katere odpada omet... Domačin nam ob tem pove, kako odgovorni »tega ne vidijo, če pa kdo za minutko narobe parkira avtomobil, so takoj tukaj...«

Deli s prijatelji