POTOP

Srečno 2012 na dnu jezera

Objavljeno 03. januar 2012 15.32 | Posodobljeno 03. januar 2012 15.32 | Piše: Joze Splichal

Slovenski potapljači so se sedemnajstič srečali ob novoletnem potopu, na dno Velenjskega jezera se jih je spustilo 22.

Oče Karel, upokojeni rudarski štajger (nadzornik), ki je spodkopal dolino, da se je napolnila z jezerom, se je pred potopom pozdravil s sinom Leonom, vodjem potapljanja.

Velenjsko društvo podvodnih dejavnosti je na novega leta dan izvedlo že sedemnajsti tradicionalni potop v Velenjsko jezero, v katero se le postopoma vrača življenje. Udorninsko jezero, nastalo zaradi rudarjenja, je bilo še pred desetletjem mrtvo zaradi odvajanja elektrofiltrskega pepela iz Termoelektrarne Šoštanj, zdaj pa se zaradi spremenjene tehnologije v elektrarni ter povečane skrbi za okolje in premogovniške okoljevarstvene strategije življenje vrača vanj. Pred sedemnajstimi leti so se potapljači Anton Travner, Benč Strozak in Predrag Ružič v velenjskem Karaka baru odločili, da bodo naredili nekaj spektakularnega prav za novo leto.

Simbolični in praznični podvig

Letošnjega potopa se je udeležilo 22 potapljačev iz devetih slovenskih klubov podvodnih dejavnosti. Med njimi trije tisti, ki so opravili prvi potop pred sedemnajstimi leti, in trije, ki so se tokrat potopili prvič. Vodja potapljanja Leon Verdnik iz Velenja (inštruktor in potapljač reševalec) je povedal, da so vsi potapljači usposobljeni za ta simbolični in praznični podvig. Za lepo število gledalcev na bregu je priprave in potop komentiral izkušeni potapljaški as Anton Travner iz Letuša, človek, ki je v tem posebnem športu v Sloveniji zagotovo eno prvih imen.

Žurali pod vodo

Ob potopu so fantje s seboj vzeli tri penine, ki so se primerno ohladile, saj je imela voda od 6 do 8 stopinj Celzija. Ko so na povelje vodje na površini sklenili krog žabcev, so se na znak potopili, pod vodo odmašili steklenice penine in jo spili na zdravje. Menda so imeli zadnji že kar »špricer«, saj ni mogoče popolnoma preprečiti mešanja jezerske vode in vina. Ob tem so se z dna, od šest do osem metrov globoko, dvigali mehurčki izdihanega zraka in označevali mesta, kjer so »žurali« ohlajeni potapljači.

Potop in druženje

Po potopu so si privoščili malico in še dodatne kozarčke zdravice na suhem. Zvedavi doktor tehnoloških znanosti Matjaž Vidmar iz Nove Gorice je temeljito raziskal nekaj sto metrov dna ter brega jezera in z obžalovanjem ugotovil, da je v njem bore malo življa. Pod vodo je tudi fotografiral in obžaloval, da je dno prekrito z muljem in algami ter da se ob potopu voda zelo hitro skali. Borut Novak iz Škofje Loke pa je dejal, da je potop priložnost za druženje s prijatelji iz različnih slovenskih klubov in pika na i številnih potopov, reševanj in podvodnih dejavnosti v preteklem letu.
 

Deli s prijatelji