Minilo je 10 let in čas je, da se Srečko Katanec vrne na klop slovenske nogometne reprezentance. Ne zato, ker je minilo ravno desetletje, ali zato, ker nas daje nostalgija zaradi uspehov naših najboljših nogometašev v obdobju od leta 1998 do 2002, ko se je Slovenija vpisala na svetovni nogometni zemljevid. Izbrana vrsta namreč danes v prvi vrsti potrebuje red in disciplino. Pustimo ob strani ves razkošen talent, ki ga premorejo Josip Iličić, Tim Matavž in drugi. Pozabimo na njihovo motivacijo in željo, da se vedno znova potrjujejo v reprezentančnem dresu, in ponos, ki jih preveva ob igranju Zdravljice. Potisnimo v ozadje vse možne taktične različice, s katerimi naj bi nacionalno moštvo premagovalo tekmece. Ignorirajmo trenutno nenaklonjenost nogometnih privržencev do paradnega moštva. Zanemarimo tudi tekmovalne ambicije po nastopu na svetovnem prvenstvu leta 2014 v Braziliji. Torej pošljimo v avt vso to obvezno navlako, ki redno spremlja člansko nogometno reprezentanco, in si nalijmo čistega vina.
Nogometna Slovenija spet potrebuje človeka, ki bo takoj rekel bobu bob, brez nepotrebnega sajenja rožic, brez stalnih dvomov in negotovosti, brez gnilih kompromisov, z jasno vizijo, kaj se bo počelo jutri, prihodnji teden, naslednji mesec in drugo leto ter kdo sme in zmore sodelovati v tem projektu. Sicer se strinjamo, da tega ne potrebuje zgolj nogometna Slovenija, toda najpopularnejša igra je bila vselej ogledalo družbe in znanilec novih časov. Nogomet ima danes v naši deželi spet vlogo nosilca sprememb. Reprezentančna zgodba kliče po tem, da spet dobi glavo in rep. Ljudstvo, torej navijači, hočejo imeti jasno sliko o tem, zakaj se zmaguje ali izgublja, katere so naše dejanske nogometne vrednote in vrednosti.
Katanec je pogosto dejal, da ti nogomet veliko da, a tudi precej vzame. Ve, da sta v tej igri nagrajena pošten odnos in garanje, da pa je treba biti tudi potrpežljiv in počakati v vrsti za nagrado. Katanec je avtoriteta in upanje v eni osebi. Enostavno povedano: slovenski nogomet potrebuje Katanca
