Srečali stare obraze, a tudi nove plavuti

PIRAN – »Bilo jih je kakih tridesetih in srečanje je bilo prav posebno, saj smo takoj ugotovili, da je med njimi precej naših dobrih starih znancev. Najprej smo prepoznali Bananka, Paola in Lovrenca. Kmalu zatem smo zagledali še preostale. Tam so bili Daphne, Emanuela, Amanita, Foki, Kai, Deinon in Sergio, ki jih srečujemo vsako leto, pa tudi Hidro in Tarja, ki ju nismo videli že od leta 2008. Poleg njih smo opazili nekaj novih plavuti,« ni mogel skrivati svojega zadovoljstva predsednik Društva za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev Morigenos Tilen Genov.

V topli in lepi nedelji so namreč člani društva odpluli na morje z upanjem na prvo letošnje srečanje z njimi. Tam zunaj so jih najprej pozdravili sredozemski vranjeki, viharniki in celo modroplavuti tuni, ki so ena najbolj ogroženih vrst tunov na svetu, nato pa končno, v poznih popoldanskih urah, nedaleč od Pirana še delfini. Čeprav je pred leti večina ljudi menila, da so igrivi delfini v severnem delu Jadrana že izumrli, so zadnja leta ugotovitve za naše morje optimistične.

Začasni prebivalci našega morja so bili igrivi in nastopaško razpoloženi

Delfinji mladički so vedno dobra novica, in če preživijo svoje prvo leto, je to zelo spodbudno. Tako je diplomirani biolog, magister znanosti o morskih sesalcih in ustanovitelj Morigenosa Tilen Genov toliko bolj navdušen, ko pravi: »V skupini je bilo več mladičev, ki so bili še posebno razigrani. Razposajeno so srfali pred našim premcem in skakali okoli čolna. Pri tem so se neprestano oglašali, njihove žvižge pa smo lahko slišali skozi dno čolna. Emanuelin mladič bo letos dopolnil tri leta, Daphnejin dve leti, Tarja pa nam je celo predstavila svojega novorojenčka. Veseli smo, da so vsi mladiči videti zdravi, saj je to za populacijo zelo pomembno.«

Tudi v ponedeljek so se odpravili na morje in našli še eno skupino, v kateri je bilo osem odraslih delfinov. »Bili so zaposleni z iskanjem plena in hranjenjem, zato jih nismo posebno zanimali. Da jih ne bi po nepotrebnem vznemirjali, smo jih po tem, ko smo zbrali vse podatke, pustili pri miru. Leto se je torej začelo zelo dobro in upamo, da bomo naše prijatelje letos še veliko videvali,« je vesel Genov, ki je lani v konkurenci 43 kandidatov z vsega sveta za svoje delo na področju varstva delfinov v Sloveniji prejel prestižno mednarodno nagrado. Podeljujeta jo mednarodna zveza zavarovanih območij v Evropi in fundacija Alfred Toepfer.

Leto se je na morju torej začelo v znamenju simpatičnih delfinov, o katerih slovenska javnost predvsem po zaslugi Morigenosa iz leta v leto več ve. Izvajajo raziskovalne tabore, vključeni so v vrsto projektov in, ne nazadnje, minuli mesec so tudi v ljubljanski kavarni Sputnik za vse ljubitelje teh sesalcev pripravil Noč delfinov.

Preučujejo jih že dobrih 10 let

Proučujejo jih že od leta 2002 in bili so prvi, ki so dokumentirali redno prisotnost njihove večinoma iste populacije v slovenskem morju. Seveda zaplavajo tudi v okoliške hrvaške in italijanske vode, vendar je naše morje za nekatere med njimi življenjski prostor, od katerega se ne oddaljujejo veliko. Tu se prehranjujejo, igrajo, počivajo in, kar je nadvse spodbudno, tudi razmnožujejo ter vzgajajo mladiče.

Do zdaj so jih po individualnih brazgotinah, zarezah in praskah na hrbtnih plavutih, ki so neke vrste delfinov prstni odtis, identificirali že več kot 100, med njimi 40 takih, ki jih videvajo večkrat. Ocenjujejo, da je populacija dokaj stabilna, in zatrjujejo, da bo naših prijetnih srečanj z njimi še precej, če bomo znali ohranjati morski ekosistem.

Tudi sicer lahko vsak od nas kaj naredi zanje. Delfina, in to čisto konkretnega, lahko simbolično posvojimo. Če jih opazimo med plovbo ali s kopnega, to nemudoma sporočimo na 031/771-077. Če to ni mogoče takoj, pokličimo pozneje. Omenimo, da lahko vsak davčni zavezanec pol odstotka dohodnine podari Morigenosu in njegovim prizadevanjem za ohranitev populacije delfinov pri nas.