LJUBLJANA – Letos je že okroglih in skoraj nepredstavljivih 40 let, odkar je mlado in tudi staro drlo v kinematografe na ogled verjetno najbolj priljubljenega slovenskega mladinskega filma vseh časov – Sreče na vrvici. Pesem iz filma pa takratni mulci, zdajšnji 50-letniki, znajo menda še danes na pamet, ne nazadnje jo občasno zavrtijo tudi na kakšni radijski postaji: »Tjaramdadam, zlat je ta dan, steci z menoj vanj!... Tjarampadadi, nobenih skrbi, srečo imaš na vrvici.«
Visoki jubilej tega slovenskega megahita je zaznamovala tudi Pošta Slovenije. Ob novembrskem izidu nove znamke iz serije Slovenski filmi je dr. Igor Koršič napisal: »Ker je naša serija znamk posvečena prvenstvu, naj bo zapisano, da je Sreča na vrvici prvi slovenski film o sodobnih otrocih. Hkrati je prvi 'pravi' mladinski film režiserja Janeta Kavčiča. Film je bil (in ostal) uspešnica in je dosegel tudi znatno prodajo v tujini. (Prodan je v več kot 50 držav in je tako prehitel tudi Čapov film X-25 javlja iz leta 1960, op. a.) Srečo na vrvici odlikuje pristop, ki prvič v slovenskem filmu ni projekcija pogleda odraslih na otroke, ampak se močno približa njihovemu samorazumevanju. Kot se lahko prepričamo še danes, gre za v vseh pogledih odlično filmsko delo, ki kaže zavidljivo profesionalnost domače filmske produkcije v sedemdesetih letih. In to kljub temu, da so leta 1977 v Sloveniji posneli le dva celovečerca.«
Prepoved politike
Ni pa snemanje pred štiridesetimi leti potekalo tako gladko, kot bi pričakovali danes. Skoraj nihče ne ve, da je po poizkusnem snemanju prišel z vrha politike ukaz, naj filmarji pri priči odstopijo od projekta, saj je ideološko nesprejemljivo, da bi slovenski otroci uživali v filmu, nastalem po knjigi, ki je izšla pri cerkveni založbi. Pisatelj Vitan Mal je knjigo Teci, teci, kuža moj namreč izdal v letni zbirki Mohorjeve družbe v nakladi 50.000 izvodov!
K sreči so filmarji, kakor so nam razkrili sami, dosegli dogovor s politiko: film lahko posnamejo pod pogojem, da se v špici izpustita pisateljevo sodelovanje pri pisanju scenarija in naslov knjige. In ko so tako pri Viba filmu le posneli film, je pobudnik prepovedi v znak sprave poslal na premiero veliko košaro vrtnic.
S Srečo na vrvici je režiser Jane Kavčič končal obdobje tako imenovane filmske partizanščine ter romantično pravljičnih Galetovih Kekcev. Čeprav se je podpisal še pod nekaj filmov, namenjenih mladim, pa z nobenim ni ponovil uspeha in priljubljenosti Sreče na vrvici. Taisti film velja tudi za najboljše delo snemalca in direktorja fotografije Mileta de Glerie, pri skladatelju Deču Žgurju pa se ob naštevanju njegovih najuspešnejših skladb obvezno znajde glasba iz filma Sreča na vrvici. (Režiser je film poimenoval po verzih Svetlane Makarovič, op. a.)
Pozlatitev v Teheranu
Po premieri filma v Ljubljani, 7. aprila 1977, so Srečo na vrvici predstavili tudi na takrat največjem svetovnem festivalu otroškega in mladinskega filma v Teheranu. Med poldrugo stotnijo filmov je prejel zlato priznanje teheranske televizije. Režiserju je dragoceno nagrado izročil iranski šah Reza Pahlavi osebno. Film je začel svoj zmagoviti pohod po svetu. Angleži so iz njega naredili nadaljevanko, Američani so želeli odkupiti vse pravice in ga predstavljati po svetu pod svojim znakom, prav posebna zgodba pa je povezana s prodajo filma takratni Sovjetski zvezi. Ti so bili pripravljeni za pravico predvajanja plačati kar 50.000 dolarjev, in ker je film stal 100.000 dolarjev, bi si s prodajo povrnili polovico stroškov. A kaj ko je obstajala velika verjetnost nesklenitve dogovora, saj bodo v filmskem stanovanju, izobilju hrane in na sploh zadovoljivemu življenjskemu standardu videli nevarno reklamo za takratno jugoslovansko družbeno ureditev. Nastopil je usodni dan, ko se je pred Viba filmom ustavila limuzina ruske registracije. Vodstvo podjetja, ki je na trnih čakalo na razplet zgodbe, si je pošteno oddahnilo takoj, ko je ruski trgovec odprl še zadnja vrata in je na cesto planil pes novofundlandec, torej »brat« filmskega Jakoba. Posel je stekel, Rusi so izdelali za naše razmere nepredstavljivih 600 kopij filma.
Za večino nastopajočih je snemanje lep spomin in zanimiva izkušnja. Po razpoložljivih podatkih jih je v svetu šovbiznisa ostala le peščica. Vesna Jevnikar, filmska Milena, je ena najbolj znanih igralk. Nino de Gleria, filmski Rok, je uspešen glasbenik, Matjaž Gruden, glavni junak Matic, je aktiven v Svetu Evrope. Prav tako dela v politiki Igor Šoltes, ki je odigral eno manjših vlog. Ob tem dogodku je tudi prav, da se spominjamo tistih, ki so žal že pokojni. To so režiser Jane Kavčič, njegova žena Jana, tajnica režije, pa direktor fotografije in snemalec Mile de Gleria, pevka Marjeta Ramšak, Matičeva mama Lidija Kozlovič in Mitja Tavčar, ki je pri komaj tridesetih umrl v prometni nesreči. Mimogrede, Ron, filmski Jakob, je dočakal kar visokih 13 let. Je pa tudi res, da je vsem, poleg ljubezni njihovih bližnjih, prav film Sreča na vrvici priklical dih nesmrtnosti. |