Smo sredi mnogim najlepšega obdobja v letu; tudi zaradi prazničnega oddiha, ki nam ga namenja. Božič je za nami, prihaja silvestrovo. Čas za lepe želje. Tudi čas za razmislek. Nekaj dni nazaj smo si voščili lep in srečen božič, čez štiri dni bodo največkrat izustene besede namenjene srečnemu 2015. Želimo si torej sreče.
In kaj sploh je sreča? Za nekoga dišava, ki je ne moreš izliti na druge, ne da bi poškropila tudi tebe. Za Pavčka je bila denimo sreča srečati tiste prave ljudi, ki v tebi pustijo predvsem dobre sledi. Po Ivu Andriću pa je pravzaprav čudno, kako malo nam je treba, da bi bili srečni; a še bolj čudno je to, da nam praviloma manjka prav tista malenkost. Irci celo pravijo, da je vsak srečen človek tudi lep. V to še najmanj verjamem. Nemara bom mnenje spremenil, ko (če) si mi pred obličje prikaže grosupeljski srečnež, ki mu je eurojackpot kar tako iz neba navrgel debelih 21 evrskih milijončkov. Le mimogrede: za pripadajoči drobiž v obliki trimilijonskega davka od iger na srečo je tamkajšnji zdravstveni dom minule dni že odprl vrata sveže zgrajenemu prizidku.
S srečo je torej moč tudi zaslužiti. A glej ga, zlomka! Prav te dni je Slovenski utrip objavil izide ankete, po kateri so kar štirim desetinam Slovenk in Slovencev igre na srečo docela nekoristno početje. Resnici na ljubo, levji delež k takemu mnenju so prispevale one, oni namreč bi. Ker imajo jajca. Dobesedno. Pa vendar si drznem zapisati, da za živelj pod Alpami sreča ni kraj, kamor potujemo, ampak predvsem način potovanja. In prav zato nič čudnega, če se nas upoštevaje taisto anketo več kot polovica v času božično-novoletnih praznikov ne počuti prav nič drugače kot kak mesec, dva, pet prej. Le tretjini pomenijo ti dnevi več veselja in sreče, a hkrati jih je 15 odstotkov takih, ki jim Božiček in dedek Mraz prinašata žalost. Ker so sami, ker nimajo praznikov s kom deliti, bodisi ker nimajo najbližjih s čim razveseliti. Ker nimajo za potico, kaj šele za božičnega purana ali silvestrskega pujsa. Ker jim je sreča v življenju obrnila hrbet.
Vse se torej začne in konča s srečo. A nikarte, za božjo voljo, o sreči samo sanjati! Sicer jo boste prespali. Kajti nekje zagotovo čaka tudi na vas. Tako ali drugače, prej ali slej. Že starokitajski filozof Konfucij je učil, da je sreča v vsem. Treba jo je le znati razločiti.