V senci dogodkov in afer, ki v zadnjem času pretresajo slovensko Katoliško cerkev, se bodo jutri, v nedeljo, v župniji sv. Andraž nad Polzelo zbrali duhovniki – srebrnomašniki, generacija 1987. Prireditelj snidenja in slavnostne maše je kakopak priljubljeni župnik Janez Furman, tudi sam srebrnomašnik, prvo je imel v Vojniku, doma pa je iz Slovenskih Konjic. Povabil je množico sošolcev, zdaj župnikov in redovnikov po vsej Sloveniji z ljubljanskim pomožnim škofom Dor. Antonom Jamnikom na čelu. Ta bo vodil mašo tako kot svojo prvo pred 25 leti v Dobrepolju, njegovi sošolci pa bodo somaševali. To so Bogomir Trošt, prof. latinskega jezika, predavatelj na cerkveni gimnaziji v Vipavi; Jože Jakopič, župnik v Sočergi; Aleksander Skapin, župnik v Sežani; Jože Štupnikar, dr. teologije za področje pastoralne teologije, predavatelj na teološki fakulteti, tudi diplomant medicine; minorit Slavko Krajnc, dr. liturgike, župnik na Prihovi, prav tako predavatelj na teološki fakulteti; župnik iz Žužemberka Franc Vidmar; Janez Cevec, župnik v Šentjanžu na Dolenjskem, ki je tudi lovec; župnik iz Preddvora Mihael Lavrinec, policijski vikar Janez Novak; Stanko Kranjc, župnik na Rogli in Pohorju.
V Andražu bo poleg škofa Jamnika, sošolca Toneta, Peter Leskovar, ki je dober mesec župnik v Zrečah, poprej pa je bil kar 18 let v Slovenj Gradcu, kjer se je izkazal tudi pri humanitarnih akcijah, ko je s svojimi sodelavci vodil Karitas. V najhujših časih, ko se je sesul Prevent in je izgubilo delo na stotine zaposlenih, kar je bila katastrofa za vso Koroško, je zadel žebljico na glavico, ko je za prilogo Dela in Novic, Ono, izjavil, da je Koroška primer dveh naglavnih grehov ljudi na vodilnih položajih, in sicer požrešnosti in napuha. Kar je pred okroglima dvema letoma veljalo za Janka Zakeršnika, Jožeta Kozmusa in še koga, danes velja za nešteto podobnih tipov po vsej Sloveniji.
Petindvajset let opravljanja božje službe bo v cerkvi sv. Andraža proslavil tudi Janez Maučec, župnik iz Markovcev pri Ptuju, in poleg njega župnik iz Zavrča Jože Pasičnjek, Jože Rajnar, župnik v Svetinjah, in Janez Ferencek, župnik v Apačah. Somaševali bodo še salezijanski inšpektor Blaž Cuderman, jezuit v Rimu Janez Poljanšek, lazarist v Rusiji za Uralom Anton Ovtar in Stojan Kalapiš, ki je salezijanec v Zrenjaninu v Srbiji.
Zagledal se je in poročil
Prav vseh pa pri Janezu Furmanu vendarle ne bo. Iz duhovniških vrst sta izstopila Borut Holcman, profesor na filozofski fakulteti v Mariboru, iz povsem posvetnih razlogov pa tudi Ivan Suhoveršnik, že nekaj mandatov župan Mozirja: usodno se je zagledal v uslužbenko za bančnim okencem, kamor je prinašal finančne darove vernikov, ljudsko ofer imenovane, se z njo poročil in si ustvaril družino.
Edini slovenski župan z duhovniško preteklostjo je duhovniški poklic opustil pred okroglim desetletjem. Naklonjenost volivcev si je Suhoveršnik nabral v desetih letih, ko je v Mozirju najprej opravljal službo kaplana, nato pa še župnika. Njegova glavna referenca naj bi bila obnovitev sedmih cerkva. Domačini so bili namreč prepričani, da bo človek, ki je toliko naredil za Cerkev, zagotovo tudi dober župan. V pičlih treh dneh mu je uspelo zbrati več kot 400 podpisov volivcev, na volitvah pa je gladko pometel s konkurenco, kar se je zgodilo tudi na naslednjih. Mozirjani verjamejo, da je nekdanji župnik pravi župan za vse čase.
Niso pa vedno rožice cvetele srebrnomašniku, ki bo vodil mašo na Andražu, Dolenjcu Tonetu Jamniku: po naših podatkih se z nekaterimi njegovimi tezami in mislimi ni strinjal večletni papežev najvišji diplomat v Sloveniji, apostolski nuncij Španec Santos Abril y Castello, ki je osem let kadroval v slovenski Cerkvi, nekateri v cerkvenih krogih ga imenujejo tudi inkvizitor. Španec zdaj dela v Vatikanu, papež Benedikt XVI. ga je povišal v kardinala. Prav ta nuncij je pred leti v Vatikan pošiljal poročila, katerih posledica naj bi bili zamenjava, upokojitev in poznejši izgon nekdanjega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana. Kljub vsemu pa pred šestimi leti za škofa imenovani Jamnik, ki še vedno nosi naziv Baby Bishop (škof dojenček), kar prostodušno in smeje pove sam, velja za največjega kandidata za bodočega prvega moža slovenske Cerkve. Je velik intelektualec in nasprotnik divjega liberalizma, njegovo področje je predvsem filozofija, prepletajoča se s teologijo.
| Jamnikovi z Velike Ilove Gore na Dolenjskem Anton Jamnik se je rodil 27. julija 1961 v Ljubljani. Osnovno šolo je končal v Grosupljem, leta 1980 pa je maturiral na gimnaziji Josipa Jurčiča v Stični. Po odsluženi vojaščini v razvpiti Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), čisto posebni šoli številnih generacij Slovencev, se je vpisal na teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1987 diplomiral. Dr. Alojzij Šuštar ga je po mašniškem posvečenju poslal za kaplana v Kočevje, leta 1990 pa imenoval za svojega tajnika. Po končanem študiju teologije ga je za nadaljnji študij kot izjemno bistrega in ukaželjnega mladeniča nagovoril predvsem današnji ljubljanski nadškof in metropolit, takratni Jamnikov profesor, prof. dr. Anton Stres, ki je bil pozneje njegov mentor pri doktorski disertaciji. Mami Rezki in očetu Jožefu Jamniku, doma iz vasice Velika Ilova Gora pri Grosupljem, kjer večina Jamnikovih in njihovih družinskih članov živi še danes, se je rodilo pet otrok: najmlajši je Slavko, nekdanji član uprave NLB, zdaj službuje v Celjski banki, Tone je brat dvojček eno uro mlajše Marije, zanjo pravi, da mu je bila kot druga mama. Janez, drugi najstarejši Jamnik, je bil dolga leta prvi finančnik in član uprave v Slovenija cestah, z Ivanom Zidarjem sta se razšla leta 2008, zdaj ima svoje podjetje, najstarejši med Jamnikovimi otroki pa je Jože. |
Poleg docentstva na teološki fakulteti Jamnik veliko gostuje na številnih univerzah po svetu kot predavatelj, tudi v daljnih azijskih deželah, na Filipinih, Japonskem, Kitajskem in v Vietnamu, in je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, med katere člani je kar 20 nobelovcev. Doktoriral je v Ljubljani in na znamenitem Oxfordu, kljub temu pa pravi, da je bil njegov največji doktorat in sreča hkrati 14-letno službovanje ob še vedno najpriljubljenejšem slovenskem cerkvenem dostojanstveniku, pokojnem nadškofu Alojziju Šuštarju. Bil je namreč njegov tajnik.
Pomožni škof Jamnik je avtor številnih knjig, letos spomladi je izšla njegova Med vagabundom in romarjem s podnaslovom Pogledi na slovensko samostojnost, liberalizem, vero in etiko. Posvetil jo je pokojnemu očetu Jožefu, pokojnemu nadškofu dr. Alojziju Šuštarju in svoji mami Tereziji.
