Pred dobrimi petnajstimi leti, ko so na robu Kranja šele začeli vznikati prvi nakupovalni centri, sem hodila po ulicah domačega mesta. V slogu zvedave novinarke sem mimoidoče spraševala o tem, kaj se dogaja v starem mestnem jedru. Mladi so brez besed in s kaj-me-briga pogledom brezbrižno drseli mimo, odgovori srednje generacije so bili medli in zadržani. Starejša Kranjčanka, prav imenitno urejena gospa s črnim klobukom, pa mi je rekla: »Nekdaj je mesto živelo. Veste, kaj vse smo imeli! Tu je bilo vse polno trgovin, sem so ljudje hodili po vsakodnevnih opravkih. Danes pa tu ne moreš kupiti niti žeblja več!« In je zadela žebljico na glavico.
V letih, ki so sledila, je iz mesta izginilo še mnogo trgovin, butikov, lokalov in restavracij. Približno vsaka druga vrata so zaprta! Zdi se mi, da tako s(r)amotno v starem mestnem jedru ni bilo še nikoli. Samo letos – pa sta minila komaj dva meseca – sta vrata zaklenili vsaj dve trgovini, ki sta v starem jedru Kranja trmasto vztrajali vrsto let. Ko so zaprli tisto, v kateri so prodajali oblačila, sem začudena vprašala: »Zapirate? Pa saj ja povsod piše, kako uspešno je v zadnjem času oživljanje mesta!« Sledil je ironičen, z jezo pomešan odgovor: »Ja, seveda. Tisti, ki trosijo take neumnosti, bi lahko prišli za en dan k nam, pa bi videli, koliko ljudi je na starih ulicah.«
Ko so zapirali drugo trgovino, ki je v pritličju stare mestne hiše vztrajala več kot četrt stoletja, je bilo tudi žalostno in še za odtenek bolj čustveno. Medtem ko so se le nekaj korakov proč sprehajali pomembni mestni gospodje in v mikrofon pripovedovali lepe stvari o Prešernovem mestu, je bila v prodajni galeriji sedmina. Tudi tu so ob namigu (zdaj že) ironično razpoložene novinarke, češ da je bilo ravno povedano, kako je v Kranju vse več turistov, zamahnili z roko, rekoč: »Turistov je vsako leto manj. In še tisti redki, ki so prišli, so se pogosto spraševali, kaj je narobe s tako lepim mestom.«
In, res, kaj je narobe? Morda to, da je eden od bivših kranjskih županov obljubil, da bo svojo pisarno preselil v staro mesto, pa tega ni storil. Morda to, da so v Kranju postavili koordinatorko za mestno jedro, ki neke prave moči (niti kakšnega posebnega učinka) ni imela. Morda to, da prebivalci največkrat stojijo na enem, tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, pa na drugem bregu. In morda tudi to, da nihče ne verjame tistim besedam iz občinske stavbe, ki trdijo, da »je v starem Kranju iz dneva v dan več obiskovalcev«. Zelo verjetno pa je narobe vse našteto in zraven še (marsi)kaj!
