EKONOMSKA SVOBODA

Sramota: Slovenija kot črni madež EU

Objavljeno: 18.09.2013 10:38Posodobljeno: 19.09.2013 10:55

Med državami z območja nekdanje Jugoslavije je Slovenija uvrščena na predzadnje mesto, saj je minimalno prehitela Srbijo.

LJUBLJANA – Slovenija je na lestvici ekonomske svobode, ki jo objavlja društvo Svetilnik v sodelovanju z Mrežo ekonomske svobode, med 152 državami zasedla 97. mesto, kar je pet mest slabše kot lansko leto. Največje omejitve ekonomske svobode v Sloveniji ostajajo preobsežen državni aparat, davčni primež, nefleksibilnost trga dela, prevelika regulativa, negativni odnos do tujih investicij in šibka pravna država.

Slovenija kot črni madež EU

Slovenija se sicer z oceno 6,59 Slovenije ni uvrstila na rep svetovne lestvice, kjer so države, kot so Venezuela, Mjanmar, Republika Kongo, Zimbabve in Čad. Je pa Slovenija najslabše uvrščena država EU, saj jo je za 12 mest prehitela celo Grčija (zaseda 85. mesto z oceno 6,83). Med državami z območja nekdanje Jugoslavije je Slovenija uvrščena na predzadnje mesto, saj je minimalno prehitela Srbijo (104. mesto z oceno 6,46).

Pred Slovenijo tudi Črna gora, Makedonija in Hrvaška

Največ ekonomske svobode na svetu imajo v Hongkongu, ki je bil ocenjen z 8,97 od 10 možnih točk. Sledijo mu Singapur (8,73), Nova Zelandija (8,49), Švica (8,30) in Združeni arabski emirati (8,07). Med državami EU so najboljše Finska (7. mesto z oceno 7,89), Velika Britanija (12. mesto z oceno 7,85) in Danska (14. mesto z oceno 7,78). Med državami z območja nekdanje Jugoslavije so na prvih treh mestih Črna gora (na 49. mestu z oceno 7,26), Makedonija (71. mesto z oceno 7,05) in Hrvaška (75. mesto z oceno 7,01).

Večja svetovna gospodarstva so na lestvici zasedla naslednja mesta: Kanada (8.), Avstralija (10.), ZDA (17.), Nemčija (19.), Japonska (33.), Južna Koreja (37.), Francija (47.), Turčija (68.), Italija (83.), Mehika (94.), Rusija (101.), Brazilija (102.), Indija (111.) in Kitajska (123.).

In kako se je Slovenija odrezala primerjalno v posameznih kategorijah? V kategoriji obseg (para)državnega aparata in z njim povezani davki je dosegla 124. mesto, v pravnem sistemu in lastninskih pravicah 51. mesto, v trdnosti valute 75. mesto, v mednarodni trgovini 60. mesto, v predpisih oziroma regulativi pa 111. 

»Vlada razmišlja le, kako iztisniti še zadnji evro od državljanov«

»Gospodarska rast in blaginja sta za veliko večino Slovencem le še prijetne sanje, medtem ko se dnevno ubadajo z bitko za preživetje. Financiranje slovenskega megalomanskega državnega aparata sloni na plečih že dodobra izžetih državljanov. Namesto da bi se razbohotena državna potrošnja drastično skrčila in da bi se obenem zmanjšala obdavčitev dela, vlada razmišlja samo o tem, kako uvesti nove ali povišati obstoječe davke in pristojbine ter tako iztisniti še zadnji evro od državljanov. Dejstvo je, da bodo brez bistvenih sprememb v razmišljanju o tem, kje je problem, in brez tega, da ljudje nehajo znova in znova voliti ljudi, ki so ustvarili ali podaljšali nastalo situacijo, stvari le še slabše. Nič ne bo padlo z neba, še posebno ne odgovorni in informirani politiki, ki delajo v dobro ljudi,« je dejala Tanja Štumberger Porčnik, predsednica Svetilnika.

Raziskava je med drugim tudi pokazala, da ljudje, ki živijo v državah z visoko stopnjo ekonomske svobode, ne uživajo samo večje blaginje, temveč tudi večjo stopnjo politične in civilne svobode, imajo pa tudi daljšo življenjsko dobo. »Povezava med ekonomsko svobodo in kakovostjo življenja je nesporna,« je dejal Fred McMahon, predstojnik katedre za raziskovanje ekonomske svobode na inštitutu Fraser iz Kanade. Ta povezava ne velja samo za premožnejše ali srednji razred, temveč tudi za najšibkejše.


O poročilu Ekonomska svoboda sveta

Zaradi mednarodne primerljivosti temelji poročilo izključno na javno dostopnih podatkih, ki jih objavljajo državni statistični uradi, kar se v nekaterih državah zgodi z večletno zamudo. Zato poročilo ekonomsko svobodo meri z dveletnim zamikom, letošnje poročilo torej prikazuje stanje leta 2011.

Letošnje poročilo ekonomske svobode obravnava 152 držav, kar pomeni več kot 95 odstotkov svetovnega prebivalstva. Na lestvici ni mogoče najti držav, kot sta Severna Koreja in Kuba, saj za njiju ni bilo mogoče pridobiti podatkov. Dodatno je bila z lestvice umaknjena Sirija zaradi tamkajšnje državljanske vojne.

Poročilo ekonomske svobode meri stopnjo, do katere javna politika in institucije države podpirajo ekonomsko svobodo. To pomeni, da poročilo kaže, ali imajo posamezniki svobodno izbiro pri ekonomskih odločitvah, ali je trg svoboden, ali sta vstop in izstop s trga svobodna ter ali je zasebna lastnina zaščitena.

Poročilo vključuje 42 kazalnikov, ki tvorijo lestvico ekonomske svobode. Ti kazalniki so združeni v pet skupin: 1. obseg (para)državnega aparata in z njim povezani davki, 2. pravni sistem in lastninske pravice, 3. dostop do finančnih sredstev, 4. svoboda mednarodnega trgovanja in 5. regulativa.

 

Predstavitvene informacije