NEDELJSKI IZLET

Sramežljiva lepotica ob Savi

Objavljeno 01. oktober 2014 14.38 | Posodobljeno 01. oktober 2014 14.38 | Piše: Drago Medved

V Loki pri Zidanem Mostu je še danes viden pečat, ki ga je temu zanimivemu kraju pustil Primož Trubar, veliki Slovenec in protestant. Tam je deloval tudi malo znani duhovnik, avtor slovite glasbene uspešnice.

Spomi na Trubarja. Foto: Drago Medved

Na Loko je lep pogled z desnega brega Save. Kraj spada v sevniško občino, je v neposredni bližini Zidanega Mosta, skozi pa pelje cesta, ki vodi na Razbor in Lisco. V njem dominirata župnijska cerkev sv. Helene in Trubarjev dom upokojencev v stari graščini, ki je dobil zadnja leta sodoben prizidek. Enonadstropni dvorec z mezaninom je bil prvič omenjen leta 1365. Pozidan je bil v 17. stoletju in leta 1880 predelan v tudorskem slogu. Vhod je poudarjen z lopo in balkonom, kletni prostori so obokani. Včasih je bilo okoli Loke tudi veliko vodnih mlinov in žag, njega dni je vozil čez Savo brod.

Cerkev sv. Helene je leta 1208 dal postaviti babenberški vojvoda Leopold, prav tako kamniti most čez Savinjo, po katerem je kraj dobil ime Zidani Most. Cerkev je imela pravokotno ravno stropano ladjo. Glavni oltar je delo Janeza Gregorja Božiča. Zvonik so pozidali pozneje, leta 1319 pa še kapelo sv. Florjana. Okoli 1500. so ladjo še poslikali. Prezbiterij in ladja sta bogato baročno opremljena.

V Loki je med letoma 1528 in 1542 deloval Primož Trubar, po njem se imenujeta knjižnica in že omenjeni dom upokojencev. Njegov kip stoji pred Trubarjevim hramom in na hiši, v kateri je okrepčevalnica, je tudi spominska plošča v spomin na velikega Slovenca. Ob njem je na isti hiši reliefna upodobitev še enega moža, ki je deloval v Loki. To je bil duhovnik Ferdinand Dragotin Ripšl (1820–1887), rojen v Šentjurju, umrl v Vidmu, za katerega malo Slovencev ve, da je avtor znamenite pesmi Majolka. Še pomembneje je, da je bil uspešni zbiratelj ljudskega blaga, pesnik, kronist in sadjar. Za šentjurskega zdravnika in župana Avgusta Ipavca je vzgojil avtohtono jablano bogatinko. Pisal je vzorne župnijske kronike, iz katerih lahko izvemo veliko o krajih, kjer je služboval: zgodovina, vreme in vetrovi, obrt in industrija, lov in ribištvo, svoje kronike je opremil z risbami kmečkih domov, poslopij, hramov. Kot duhovnik je v Slomškovem duhu organiziral ustanavljanje čitalnic od Laškega do Sevnice, prispeval ustanovni delež za Narodno tiskarno v Ljubljani, bil med ustanovitelji Društva slovenskih pisateljev. V prostem času je bil navdušen nad sadjarstvom in je kmete učil novih metod cepljenja ter oskrbovanja sadnega drevja. Kot župnik v Loki je napisal Sadjorejo in jo izdal na Dunaju. Sestavil je tudi obsežno župnijsko kroniko.

Pri gradnji železniške proge so leta 1862 v Loki našli rimski novec cesarja Tita, dva rimska nagrobnika sta tudi v steni župnijske cerkve, ki sta bila najdena v Čelovniku. V Loki je deloval Ivan Fon (1860–1912), pisec šolskih knjig. Tu je bilo dejavnih tudi nekaj drugih literatov, torej župnik Primož Trubar, v 19. stoletju pa sta bila tu kaplana Andrej Urek in Jožef Rozman. V kraju se je rodil pisatelj in pesnik Ludvik Mrzel (1904–1971). V sedanjih časih tu živita pesnik, pisatelj in prevajalec Alojz Rebula ter njegova žena, prav tako pisateljica in prevajalka, Zora Tavčar.

Iz Loke se vam ponujajo številni lepi pohodi na Razbor, Okroglice s cerkvijo sv. Lovrenca in na Lisco. Na voljo je tudi prečna cesta v starodavni Jurklošter. Na svoj račun bodo prišli pohodniki in kolesarji. Povsod vas bodo sprejeli prijazni ljudje. 

Deli s prijatelji