LJUBLJANA – Do včeraj (do vključno včeraj, ja) naj bi predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan za predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo pripravil poročilo o domnevno spornih stečajnih navezah, o katerih so v zadnjem času poročali nekateri mediji. Če si le nekoliko osvežimo spomin: ljubljanska policijska uprava je povsem nedvoumno potrdila, da je konec julija čisto zares prejela ovadbo zoper nekega stečajnega upravitelja, ki naj bi na nadvse sporen način prijateljeval s stečajnimi sodniki ljubljanskega okrožnega sodišča. »Intimnosti« stečajnih sodnic s posameznimi stečajnimi upraviteljicami in upravitelji naj ne bi bile sporne le zaradi prijateljevanja. Nekatere sodnice naj bi svojim prijateljicam oziroma prijateljem v vrstah stečajnih upraviteljev odmerjale celo nenavadno visoka nadomestila. Sodnica Dida Volk naj bi, denimo, svoji prijateljici, stečajni upraviteljici Mojci Breznik v enem samem letu (leta 2009) odmerila kar 157.000 evrov nadomestil, letos spomladi pa še približno 35.400 evrov nadomestila. Takšne sklepe naj bi sicer na srečo višje sodišče pozneje v glavnem razveljavilo, ko je ugotovilo, da za takšna nadomestila ni nobene ustrezne pravne podlage.
Seveda ni šlo le za prijateljevanje
No, ko so škandalozna odkritja ušla v javnost, se je na mah oglasila predsednica Zbornice upraviteljev Slovenije (ZUS) Melita Butara in začela pojasnjevati, da prijateljevanje med sodniki in stečajnimi upravitelji nikakor ne more biti sporno, saj se pri svojem delu pač pogosto, tako rekoč vsakodnevno srečujejo. MMC RTVS je poročal, da po mnenju predsednice Zbornice upraviteljev Slovenije morebitne nepravilnosti in zlorabe, ki se v življenju prav gotovo lahko primerijo na vseh področjih, ne morejo biti in niso posledica tesnejših stikov sodnikov z upravitelji: »Povsem normalno je, da so nekateri med seboj tudi prijatelji.« Kakor koli, ker naj bi Masleša včeraj že lahko proučil Panjanovo poročilo, naj bi predvidoma že danes iz vodstva vrhovnega sodišča javnost obvestili o svojih ugotovitvah na podlagi takšnega poročila. Kot smo poleg tega (neuradno) še izvedeli, naj bi v vodstvu ljubljanskega okrožnega sodišča pričakovali, da se bo predsednik vrhovnega sodišča, preden bo javno kakor koli komentiral prejeto poročilo, še ustno pogovoril oziroma posvetoval s Panjanom. Govorimo, kajpak, o neuradnih namigih glede pričakovanj nekaterih na ljubljanskem sodišču.
Minister je bil jasen
Še nečesa ne smemo prezreti: minister za pravosodje dr. Senko Pličanič je bil zelo jasen, ko je obsodil skrajno neprimerno oziroma sporno prakso nekaterih sodnikov. Opozoril je, da se morajo sodniki vzdržati kakršnih koli vedenj ali ravnanj, ki bi bila v nasprotju s sodniško neodvisnostjo in s katerimi bi lahko škodovali ugledu sodniškega poklica: »Povečanje ugleda in avtoritete sodstva je še posebno pomembno v tej kriznih časih, v katerih se je znašla Slovenija.« Minister je prepričan, da si mora sodstvo ugled povrniti samo, izvršilna veja oblasti pa mu je pri tem lahko kvečjemu v odločno podporo. Predsednikom vrhovnega sodišča, sodnega sveta in Zbornici upraviteljev Slovenije je poslal zaprosilo, naj (zlasti z vidika morebitne okrnitve ugleda in avtoritete sodstva) sprejmejo stališče ali mnenje o domnevnih zlorabah. Dr. Pličanič je prav tako napovedal, da bo ministrstvo, ki ga vodi, v okviru svojih pristojnosti v konkretno izpostavljenih primerih uporabilo prav vse ukrepe, ki so na voljo, tako za ugotavljanje izpolnjevanja sodniških dolžnosti kot tudi mehanizme, ki so predvideni za ukrepanje zoper navedene stečajne upravitelje, če se bo izkazalo, da je to treba: »S sumi, ki so bili izpostavljeni v medijskih prispevkih, pa bo seznanilo tudi pristojno državno tožilstvo zaradi njihove razjasnitve in morebitnega ukrepanja.«
Prijateljstva, nasprotje interesov, korupcija
Komu mar, da je celo Klemenčičeva Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) potrdila, da je »na podlagi prejetih prijav in lastnih zaznav« (lastnih zaznav?!) že pred več tedni uvedla postopek, na podlagi katerega namerava opredelili korupcijska tveganja na področju stečajev, in hkrati poudarila, da mora najpomembnejša skrb sodnika vedno biti zaščita ugleda sodišča in sodniškega dela ter da se morajo stečajni upravitelji in sodniki z združenimi močmi dosledno izogibati nasprotju interesov, a ne? Za sodnike in stečajne upravitelje je, tako žal kaže, še vedno pomembneje to, da imajo pravico prijateljevati med sabo.