Spremembe pri sprejemanju tujcev, uvaja se pogoj znanja slovenščine

Vlada je danes za obravnavo v DZ pripravila predlog novele zakona o tujcih. Prinaša nekatere rešitve v primeru, če bi v državo vstopilo zelo veliko nezakonitih migrantov, ki bi hkrati izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito.

Vlada je predlog pripravila po tem, ko je ustavno sodišče na pobudo nekdanje varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer razveljavilo določbo iz leta 2017 sprejete novele zakona o tujcih. Ta je predvidevala, da bi lahko DZ ob zaostrenih migracijskih razmerah z absolutno večino sprožil poseben ukrep omejevanja vstopa tujcev v državo, s čimer bi bila onemogočena individualna obravnava tujcev v času zaostrenih migracijskih razmer.

Če bi v državo vstopilo zelo veliko nezakonitih migrantov z namero po prošnji za mednarodno zaščito bi se lahko zgodilo, da državni organi ne bi več mogli v celoti izvajati svojih obveznosti. To bi vplivalo tudi na delovanje drugih sistemov in podsistemov. Poleg tega bi takšna situacija neposredno vplivala na javno varnost in varnostne razmere na posameznem območju ali več območjih, lahko v celotni državi.

Spremembe pri prošnjah za mednarodno zaščito

Ob oceni, da so takšne razmere nastale, se ministrstvu za notranje zadeve nalaga, da vladi predlaga sprejetje odločitve o vodenju in upravljanju kompleksne krize. V okviru vodenja in upravljanja kompleksne krize lahko vlada predlaga DZ sprejetje ukrepa, s katerim se v kompleksni krizi začasno prilagodi izvajanje zakona o mednarodni zaščiti na posameznem območju. Na podlagi odločitve DZ bi policija namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito pod nekaterimi pogoji zavrgla. Predlagana rešitev po navedbah vlade upošteva odločbo ustavnega sodišča.

S predlogom se omejujejo dokazila, s katerimi lahko tujec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za prebivanje, izkaže zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v Sloveniji. Iz tega so izvzeta povračila stroškov v zvezi z delom. Pri preverjanju pogoja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku podaljšanja oziroma izdaje dovoljenja za prebivanje pa se na novo uvaja sistem avtomatičnega periodičnega preverjanja sredstev od upravnih enot.

Pogoj za stalno prebivališče znanje slovenskega jezika

Uvaja se pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni kot pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki se izda na podlagi petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja tujca v Sloveniji. Prav tako se uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, ki se za polnoletne družinske člane zahteva za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine.

Jasneje se določa nezakonito prebivanje tujcev v državi. Iz dvofazne ureditve izdajanja aktov oziroma nalaganja obveznosti nezakonito prebivajočim tujcem za prostovoljni odhod se prehaja v enofazni sistem. Tako bo policija neposredno izvrševala odločbe upravnih organov, če tujec ne bo sledil njihovemu izreku.