LJUBLJANA – Šparati je treba, pa naj stane, kolikor hoče, so rekli tudi na Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS), ki ga vse od ustanovitve 15. oktobra 1991 vodi Janez Kocijančič. Kot se za dosmrtne predsednike spodobi, ima vzdevek. Ne Tito, ampak Kocka.
Ta teden je na posvetu s članicami komiteja pribil, da je že pred več kot mesecem dni prejel znižanje vseh prejemkov OKS za 10 odstotkov, številke, ki so se pri plačah pojavile v nekaterih medijih, pa da so neprimerne in veliko previsoke: »Tako sam kot tudi podpredsedniki delujemo prostovoljno in za delo nismo plačani.« OKS je imel lani 4,5 milijona evrov prihodkov, od tega 40 odstotkov iz javnih virov. Nedeljske Novice pa so se dokopale do dokumentov, ki kažejo na razsipavanje z davkoplačevalskim denarjem ter včasih celo na okoriščanje posameznikov in podjetij. In to z blagoslovom OKS, katerega vidni člani sedijo tudi v svetu Fundacije za šport.
Drago plačana tema
Ena od takšnih zgodb, ki so menda le vrh ledene gore, je projekt razsvetljave v državnem panožnem nordijskem centru v Kranju. Projekta, vrednega 424.042 evrov, se je leta 2007 lotila njegova upraviteljica, Smučarska zveza Slovenije, ob pomoči Fundacije za šport in ministrstva za šolstvo in šport. Podjetju ETP Kranj je nakazala denar in od športne fundacije zahtevala prispevek v višini 127.700 evrov. »Izjavljamo, da je izvajalec realiziral dela,« je takratni direktor SZS Jaro Kalan na športno fundacijo naslovil zahtevek za izplačilo. To se je tudi zgodilo.
Problem je bil predvsem v tem, da izvajalec del sploh ni opravil! Projekt namreč ni imel ustreznega gradbenega dovoljenja. Ko bi dobili novega, naj bi dela nadaljevali. Toda podjetje za elektroinštalacije ETP Kranj s 43 zaposlenimi in 1,2 milijona evrov dolgov je šlo pred točno mesecem dni v prisilno poravnavo. »Izpeljali smo vse ukrepe, ki smo jih lahko, zdaj smo na zvezi s stečajno upraviteljico,« nam je potrdil poslovni direktor SZS Andraž Kopač. SZS ima zdaj finančno luknjo, športna fundacija pa je od nje že zahtevala vračilo denarja. In skakalnica ostaja v drago plačani temi.
126.000 evrov za meglo
Športnim strokovnjakom, velikokrat hkrati univerzitetnim predavateljem in seveda dejavnim v OKS, ni težko ob plačah prejeti še dodatni zaključek. Recimo z analizami starega nacionalnega programa o športu in s pisanjem novega, v katerem so bili aktivni zlasti Edvard Kolar, Jakob Bednarik in Gregor Jurak. Za mukotrpno delo, ki še danes buri duhove, je ministrstvo za šolstvo in šport – vodil ga je Igor Lukšič – odrinilo nič manj kot 126.000 evrov. Mimogrede, mar ni zanimivo, da ministrstvo nima dovolj sposobnih kadrov za pripravo zakona in mora za to prositi OKS – ta pa v zakon vstavlja svoje interese?
Jurak, sicer predavatelj didaktike na fakulteti za šport, je tudi vodja projekta Analiza šolskega športnega prostora s smernicami za nadaljnje investicije, ki sta ga pri tej izobraževalni ustanovi naročila in s 60.000 evri plačala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in ministrstvo za šolstvo in šport. Kakšna je Jurakova nagrada za takšen odgovoren posel, v podrobnostih ni znano, je pa jasno, da njegovi neposredni (pod)izvajalci ne dobijo niti evra – evidentiranje so morali prevzeti kar študentje pri predmetu didaktike. Širijo pa se tudi glasovi, da bi lahko naročnik vse potrebne podatke dobil na geodetskem zavodu ...
Kako služi OKS-Olimp
Poglavje zase je tudi usposabljanje strokovnih delavcev v športu, ki ga je med letoma 2009 in 2011 vodil OKS oziroma njegovo podjetje OKS-Olimp; zanj je samo od evropskega socialnega sklada prejel 2,7 milijona evrov. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je ob pregledu ugotovila, da se dobrih 170 udeležencev sploh ni usposabljalo na seminarjih, ampak so se le podpisali na končnem izpitu v obliki nekakšne seminarske naloge, OKS-Olimp pa naj sploh ne bi bil pristojen za podeljevanje licenc, tudi avtorske pogodbe so bile pomanjkljive. Inšpekcija je predlagala vrnitev podeljenega denarja in prekinitev podeljevanja licenc. Zgodilo se ni nič, olimpijski komite je obranil mastne milijončke.
Gaj ali raj?
Fundacija za šport – predsednik njenega sveta je Bogdan Gabrovec (tudi podpredsednik IO OKS), predsednik komisije za gradnjo športnih objektov pa Bojan Žmavc – je bila radodarna tudi do sposobnega podjetnika Igorja Rakuše. Ta je na Pragerskem leta 1999 odprl Strelski center Gaj, v katerem glinaste golobe radi streljajo bogati šejki iz Združenih arabskih emiratov in Katarja, prirejajo pa tudi tekmovanja v tej lovsko-športni panogi. Rakuša je za sofinanciranje svojih projektov po naših podatkih v treh letih – od 2009. do lani – od športne fundacije prejel skupaj 1,044.640 evrov. Strelski center Gaj je vsekakor pomemben tudi za štajerski turizem, vprašanje pa je, ali ne bi moral takšne projekte financirati podjetniški sektor.
Pravzaprav ugotovitev ni revolucionarna: v slovenskem športu se, kakor v vseh sferah družbenega življenja, odvija tajkunizacija. Vodijo ga eni in isti ljudje, njihova imena se ponavljajo v vseh odločujočih športnih organih, od OKS in Fundacije za šport do univerzitetne športne zveze in Zveze za šport otrok in mladine. Včasih se v katerega izmed poslov vtakne kakšna inšpekcija ali protikorupcijska komisija, a se že vnaprej ve: tresla se bo gora, rodila miš.
| Vrhunski šport dobil denar »Fundacija za šport je v petek izplačala vsa sredstva, namenjena vrhunskemu športu v panožnih športnih zvezah za leto 2012. »To pomeni, da bodo lahko športniki, trenerji in nacionalne panožne športne zveze, ne da bi jim to povzročalo težave pri delovanju in pripravah športnikov zaradi sofinanciranja, izvajali svoje aktivnosti. Pri tem je dobro poudariti, da sredstva fundacije za šport pomenijo že polovico javnega denarja, ki je namenjen slovenskemu športu. Ko bo sprejet rebalans državnega proračuna za letos, bo ministrstvo takoj nadaljevalo vse dejavnosti, povezane z izborom izvajalcev letnega programa športa na državni ravni, da bodo lahko izbrani izvajalci čim prej dobili sklepe in podpisali pogodbe,« je poudaril Drago Balent, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Kot pravi, zasledujejo cilj, da se za neposredne porabnike – športnike, trenerje in zveze – zagotovi približno enak znesek denarja kot v preteklem letu. Nujni varčevalni ukrepi bodo tako prizadeli tisti del športnega proračuna, ki ni vezan neposredno na priprave športnikov in delovanje panožnih zvez, ampak na delovanje javnih zavodov, svetovanje, založništvo, pogodbena dela in podobn |
