Prejšnji teden smo dobili novega šefa športne družine, ko je predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez postal Bogdan Gabrovec. Že jutri se bodo prvič sestali novi člani izvršnega odbora ter obravnavali program dela in finančni načrt za prihodnje leto, posebno zanimiva pa bo obravnava pravilnika o odobravanju posojil članicam OKS-ZŠZ. Ko smo v predvolilni kampanji poslušali kandidate govoriti o tej temi, je bil samo Gabrovec naklonjen finančni pomoči obubožanim zvezam s strani OKS, Andraž Vehovar in Zoran Janković pa sta menila, da mora vsakdo sam poskrbeti za svoje denarne zadeve.
Lani novembra so, denimo, vaterpolisti ostali brez nastopa v kvalifikacijah za EP, saj niso imeli niti za burek. Bankrot zveze (več kot 250.000 evrov dolga in kazenske ovadbe za nekdanjega predsednika Vaterpolske zveze Slovenije Milana Krajnca) je pomenil hud udarec za ta šport, saj plavalci z žogo niso zmogli spraviti skupaj niti 20.000 evrov za omenjeni nastop reprezentance v Angliji. Gabrovec v takih in podobnih primerih vidi možnost, da OKS pomaga s premostitvenim posojilom nacionalni panožni zvezi. Je to res pomoč ali zgolj potuha nesposobnim in nekredibilnim vodstvom?
In kaj piše v pravilniku? Odobri se lahko samo kratkoročno posojilo, rok vračila lahko znaša največ do 6 mesecev, najvišji dovoljeni znesek posojila enemu prosilcu pa znaša 30.000 evrov. Po prošnji članice OKS-ZŠZ računovodstvo krovne organizacije pripravi predlog posojila, ki ga potem odobri ali zavrne generalni sekretar (po Tonetu Jagodicu bo to najverjetneje postal Edvard Kolar). Ob tem je predvideno ustrezno zavarovanje posojila. V pravilniku piše, da »za vse oblike zavarovanj vodja računovodstva preveri finančno materialno stanje subjekta, ki se zavezuje za odplačilo posojila«. No, in če obubožana panožna zveza ali več njih v pol leta le ne bi vrnila(e) denarja s pripadajočimi obrestmi? Se lahko zgodi, da jo OKS zaradi tega celo izključi iz svojih vrst? Sicer se ni treba bati finančne ogroženosti OKS, saj sme odobriti posojila v višini največ do 7 odstotkov sredstev, izkazanih v revidirani bilanci stanja preteklega leta.
