VDOVSKA POKOJNINA

Sporni zakon ji je vzel pol pokojnine

Objavljeno 02. marec 2013 12.25 | Posodobljeno 02. marec 2013 12.27 | Piše: Boštjan Fon

Ana Kleindienst je pri 87 letih še kar žrtev vzorčnega primera slabe zakonodaje.

Sedeminosemdesetletna Ana Kleindienst z Jesenic. Foto: družinski arhiv

GORJE – Kup dokumentacije se je nabralo na mizi pri Pretnarjevih na Poljšici pri Gorjah. »Moja mamica Ana Kleindienst je po razvezi z mojim očetom po njem prejemala pokojnino, ki ji je bila sodno določena in ji je bila nakazovana do leta 2007. Njegova druga žena je takrat še delala in tako je mami avtomatično pripadala pokojnina po njem. Potem se je slednja upokojila in oddala zahtevek za uveljavljanje deleža pokojnine po takrat že pokojnem očetu,« je povedala Draga Pretnar. Njena danes 87-letna mami Ana živi na Jesenicah in prejema 336 evrov in 46 centov pokojnine. Do leta 2007 je prejemala 672,92 evra. Zakaj taka razlika? »Oče se je znova poročil in po njegovi smrti je vdova uveljavljala 15 odstotkov vdovske pokojnine po njegovi odmerjeni penziji. Tukaj ni nič spornega, njej to zagotovo pripada. Vendar so v trenutku, ko je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) njej odobril teh 15 odstotkov, moji materi pokojnino prepolovili.«

S tem ko se je mami Ani prepolovila pokojnina, druga žena pokojnega Kleindiensta ne dobiva te razlike. Od za pol zmanjšane pokojnine Ani Kleindienst dobi druga žena poleg svoje pokojnine samo 50,47 evra vdovske pokojnine. Kaj pa ostalo? »Najprej smo se pritožili na ZPIZ in od tam smo dobili čudna pojasnila, od katerih so nam šli lasje pokonci.« Na ZPIZ so se sklicevali na sprejeti zakon o uravnoteženju javnih financ in tam šteli, da dobiva Kleindienstova kar polno pokojnino 672,92 evra in ne samo polovice pokojnine po očetu: »Torej na ZPIZ jemljejo pokojnino kot celoto in sploh ne razmišljajo, kako se jo deli med dve osebi?« Pozneje je Draga Pretnar pisala na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kjer so njihov primer malce premleli in nato ugotovili, da obe vdovi konkurirata pri isti pokojnini. Si lahko zamislite, da brihte iz lepo poplačanih foteljev državnih služb spravijo vkup tak zmazek od pojasnila? Konkurenca na pokojnino, ki že v celoti ni bogvekaj, kaj šele taka, ki je zaradi zakonskih določil prepolovljena?

Takih primerov premalo, da se kdo ubadal z njimi

Pretnarjeva se je nato podala še do urada varuha človekovih pravic. Od tam so ji odgovorili, da so primer dali v letno poročilo kot vzorec slabe zakonodaje, in navrgli še, da je takih primerov tako malo, da se sploh nihče noče ubadati z njimi. Iz urada so dali leta 2008 predlog na takratno vlado, naj prouči zakon, ki je neživljenjski in ga je treba spremeniti: »Varuh meni, da namen zakonodajalca ni bil kaznovati vdove po razvezanem zakoncu, ampak gre za površnost pri presoji o medsebojnem vplivu posameznih določil na določeno novo pravico do dela vdovske pokojnine. Ta položaj bi po varuhovem mnenju zahteval posebno ureditev souživanja vdovske pokojnine z delom vdovske pokojnine, ne pa uporabe za souživanje teh dveh pravic enakih pravil.« Draga Pretnar je na dom leta 2010 prejela še pismo dr. Zdenke Čebašek Travnik, v katerem ji je varuhinja napisala: »Varuh iz izkušenj ve, da je pot do uresničitve zakonske spremembe, kot je predvidena za ureditev obravnavane problematike, dolga in negotova.« Besede so se izkazale za preroške, saj še do danes ni nihče niti s prstom mignil, da bi se stanje uredilo, kot bi bilo primerno za Ano Kleindienst in ne nazadnje tudi logično.

»Zdi se mi, da nihče ni niti povohal tega poročila,« pove Pretnarjeva: »Potem smo se obrnili še na Zvezo društev upokojencev Slovenije za pomoč v tem primeru, a so tudi tam nemočni obstali pred nelogičnim odmerjanjem pokojnine in svetovali tožbo na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Tožbo smo vložili in jo izgubili. Sodišču ne moremo nič zameriti, saj so se držali zakona. Njih ni brigalo, ali je zakon življenjski ali ne, ampak se ga držijo, ker se ga morajo.«

Nikomur noče biti v breme

Lani se je zakonska podlaga za izplačilo letnega dodatka za rekreacijo, kot temu v žargonu pravijo upokojenci, spremenila in tako je Ana Kleindienst ostala še brez tega. Kajti mejna vrednost je bila po zakonu postavljena na 622 evrov, ker pa ZPIZ po zakonskih določilih ob njenem imenu še vedno vodi celotno pokojnino po pokojnem razvezanem možu v višini 672,92 evra, je ostala še brez tega. »Odpravila sem se na območno enoto ZPIZ na Jesenice, kjer mi je vodja kratko malo odvrnil, da eno mamo bomo pa že preživeli. Nesramno do konca.«

Draga Pretnar ne ve več, kako pomagati svoji mami. Kleindienstova živi sama v lastniškem stanovanju in še vedno, kljub častitljivi starosti, zna poskrbeti zase. Nikomur noče biti v breme, nikoli od svojih dveh hčera ali vnukov ni zahtevala ali prosila pomoči. Pokončno se drži, čeprav je s pridnimi rokami veliko pomagala možu v pleskarski obrti in še skrbela za družino. Slovenija pa ji je odvzela pol pokojnine, in to zato, ker bi tisti, ki so sestavljali zakon, morali pogledati iz pisarne v življenje.

Deli s prijatelji