LJUBLJANA – Na okrajnem sodišču v Ljubljani sta pri sodnici Martini Hren včeraj na nasprotnih bregovih stala Herman Rigelnik, upokojenec (od jeseni 2012), ob imenu katerega velikokrat najdemo zapisano besedo tajkun, nekoč direktor ACH, zdaj pa po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) 14,76-odstotni družbenik družbe Protej (za ta delež je prispeval 1,7 milijona evrov), in Zvonko Černač. Zadnji je nekdanji poslanec državnega zbora, ki je zastopal barve Slovenske demokratske stranke (SDS) in ki je precej zaslovel po besedah, ko je bil njegov (strankarski) predsednik Janez Janša v zaporu (iz katerega so ga po ugotovi nepravilnosti relativno hitro izpustili), da parlamentarne volitve niso bile poštene ne legitimne.
Ker se stranki pred začetkom glavne obravnave nista poravnali, je sodnica narok nadaljevala. Iz objave sodišča je razvidno, da Rigelnik zahteva objavo sodbe in javnega opravičila ter 6300 evrov odškodnine.
Rigelnik toži Černača, saj so ga močno prizadele besede, ki jih je pred več kot dvema letoma izrekel kot poslanec v hramu demokracije ob interpelaciji ministra Uroša Čuferja in ki jih je Rigelnik na sodišču jasno označil za laži: »Nikoli nisem bil delničar Factor banke in nikoli nisem dobil dividend.« Prepričan je, da je Černač izkoristil parlamentarni pult in izrekel besede, zaradi katerih posledice čuti še danes. Pred kratkim se je namreč udeležil ene od parlamentarnih preiskav o bančni luknji, za katere je dejal, da so namenjene tudi zaščiti nekaterih članov SDS.
Dodal je besedico
Černač je pred sodnico pojasnil, da je Rigelnik bil posredni lastnik Factor banke: namreč menedžerska družba Protej (Rigelnik je s 14-odstotnim deležem največji družbenik) ima večinski delež v ACH, ta pa je bila 44-odstotna lastnica Factor banke. Vse podatke pa da je črpal iz javno dostopnih podatkov in medijev.
»Kar je storil, je najhujša mogoča zloraba oblasti,« je vztrajal Rigelnik. Predvsem pa ga je zmotilo, da je takratni poslanec o njem govoril, kljub temu da ga ni bilo v dvorani in da se ni mogel argumentirano braniti. Še več: Černač ni bil edini, ki ga je takrat v dvorani omenjal, zato je Rigelnik dejal, da je šlo za usmerjen napad SDS nanj, in to zaradi Foruma 21.
Rigelnik je zavrnil tudi Černačeve obtožbe, da ACH ni želel dokapitalizirati Factor banke. Kot je pojasnil, zaradi spremembe zakonodaje niso smeli dokapitalizirati družbe. Če bi jo, bi jo morali prevzeti, česar pa v njihovi strategiji ni bilo predvideno. To so preverili tudi na ATVP, od koder jim je takratni šef pojasnil, da bi v primeru dokapitalizacije in ne objave prevzema kršili prevzemno zakonodajo, zaradi česar bi izgubili glasovalne pravice: »Čista laž je, da ACH ni želel dokapitalizirati Factor banke.«
Dobri dve leti kasneje vložena tožba
Glede na to, da se je dogodek zgodil 20. novembra 2013, se zastavlja vprašanje, zakaj je Rigelnik toliko časa čakal s tožbo. Sodnici je odgovoril, da zato, ker se mu je zdaj zdel pravi čas, saj so se zgodile in razjasnile še druge stvari. »Ne morem sprejeti, kar je Zvonko Černač počel za pultom v državnem zboru.« Zaradi tega so ga namreč ljudje ustavljali na ulici, nekoč naj bi stal v vrsti in ga je nekdo prepoznal ter mu dejal, da je on ta, ki je pobasal 6,9 milijona evrov dividend. Poleg tega je zaradi tega slabo spal, uničena pa sta tudi njegovo dobro ime in notranji mir. Pa ne samo njegov, temveč tudi družine.
Na izrečene Černačeve besede, da je Rigelnik prispeval k ustvarjanju bančne luknje, je odvrnil, da sistem ACH ni povzročil niti enega centa bančne luknje.
Kdo je državo stal več: Černač ali Rigelnik?
Nekdanji poslanec in upokojenec pa sta se sporekla tudi pri poslanskih nadomestilih. Znano je namreč, da ga je Černač koristil, to pa je Rigelnik izkoristil in dejal, da on – ja, tudi Rigelnik je bil pred mnogimi leti v državnem zboru – tega ni storil, temveč se je takoj po koriščenju dopusta zaposlil. In sicer v ACH, kjer so mu ponudili službo. Pa ne prek prijateljskih povezav, je odvrnil na Černačev očitek, in dodal, da je bilo na mizi več ponudb, a se je na koncu odločil za tisto, ki je bila najdlje od politike.
Z magnetogramov sej državnega zbora je mogoče razbrati, da je Černač Rigelnika na zgoraj omenjeni seji državnega zbora omenjal v teh kontekstih (objavljamo v izvirniku, nelektorirano): »S to potezo ministra za finance je bilo umetno podaljšano življenje dvema zasebnima bankama, likvidnost se je izboljšala, depozitarji in koristniki posojil pa so bile v glavnem fizične in pravne osebe iz kroga bančnih tajkunov, ki imajo oporo oziroma pripadnost pri tranzicijski levici, kar vse bolj poznamo pod interesno sfero Kučanovega Foruma 21. Nekateri od teh zasebnih lastnikov, na primer Herman Rigelnik, so si tako čez poletje izplačali več milijonske dividende, namesto da bi ta sredstva namenili dokapitalizaciji njihovih zavoženih privatnih bank. |
