Poljaki se spominjajo seksualne revolucije, ki je v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja zajela njihovo komunistično in hkrati globoko konservativno katoliško državo. Nostalgični pogled v ne tako davno preteklost jim ponuja film o legendarni ginekologinji in seksologinji Michalini Wislocki, ki je leta 1975 napisala knjigo Sztuka kochania (Umetnost ljubezni), ki velja za prvi vodnik o spolnem življenju v komunističnih državah. Istoimenski film je prišel v kinodvorane prav v času, ko vladajoča poljska nacionalistična stranka Pravo in pravica na veliko propagira tradicionalne vrednote, pri čemer še posebno poudarja vlogo ženske kot žene, matere in gospodinje. In Umetnost ljubezni je uspešnica tudi v filmski biografski obliki, saj si ga je v prvih treh tednih predvajanja ogledalo že milijon in pol ljudi.
»Ta ženska je spremenila naša življenja, a boj še ni končan in upam, da se bom naučila še česa novega,« pravi 60-letna upokojenka Zofia, ki se je v Varšavi prišla poklonit filmskemu spominu na Michalino Wislocko, prvo Poljakinjo, ki je odkrito in brez zadržkov pisala o seksu. Čeprav so cenzorji hoteli izbrisati cela poglavja knjige, je bila Umetnost ljubezni izdana v popolni obliki – predvsem zaradi žena partijskih veljakov. Njeni slikoviti opisi samozadovoljevanja, denimo, so marsikateremu paru popestrili spolno življenje, ponujala je tudi bolj subtilne nasvete, kako doseči čustveno zadovoljstvo.
Ginekologinja proti partiji
Film režiserke Marie Sadowske razkriva Michalinin prešerni, a hkrati jekleni značaj in njeno zapleteno zasebno življenje, v katerem je več let preživela v ljubezenskem trikotniku, v spolnosti pa je začela uživati šele po 40. letu. Gledalci se režijo ob dialogih med uradniki partijskega odseka za kulturo in Michalino Wislocko, ki jo je odigrala Magdalena Boczarska. »Vi govorite o seksu!« v enem prizoru vzklikne razkačeni cenzor, ki zahteva, da mora iz knjige leteli subverzivno poglavje o ženskem orgazmu. »Govorim o ljubezni,« odvrne Michalina in cenzorjema mirno razloži, da sta tudi sama prišla iz vagine.
Njena knjiga in delo sta navdihnila celo generacijo žensk, saj je bila prva Poljakinja, ki je javno zagovarjala pravico ženske do orgazma, pojasnjuje profesor seksologije Zbigniew Izdebski. Njen pristop je bil v komunistični in hkrati katoliški državi, ki je zavračala seks pred poroko in kontracepcijo, nekaj revolucionarnega, dodaja Izdebski, ki poudarja, da se je seks spet spolitiziral s prihodom stranke Pravo in pravica na oblast.
Konservativna družba
»Kljub Wislockovi je poljska družba še vedno precej konservativna, ko gre za spolnost,« pove profesor, ki pa ugotavlja, da se stvari spreminjajo. Nedavna raziskava, v kateri je sodelovalo 2500 Poljakov, je pokazala, da je dober seks čedalje bolj pomemben za prebivalce, stare med 20 in 49 leti. Hkrati je kar četrtina žensk izrazila strah pred zanositvijo, samo tri desetine pa jih uporablja kontracepcijske tabletke. In vladna prizadevanja za popolno prepoved splava v spolno življenje Poljakov vnašajo veliko napetosti, dodaja Izdebski.
Poljakinje so oktobra lani dosegle veliko zmago, ko so prisilile parlament, v katerem prevladuje stranka Pravo in pravica, da je umaknil predlog zakona, po katerem bi bil abortus dovoljen le, ko bi bilo ogroženo življenje ženske, najvišjo kazen za izvajalce splava pa bi dvignil na pet let. Poljska ima eno najstrožjih zakonodaj o splavu: ta je dovoljen le ob posilstvu ali incestu in kadar je ogroženo življenje matere oziroma je zarodek resno deformiran.
Toda poljska vlada je prav na valentinovo predstavila predlog zakona, ki močno omejuje dostop do t. i. jutranje tabletke. Sredstvo, ki preprečuje zanositev po nezaščitenem spolnem odnosu, je trenutno brez recepta dostopno za vse, starejše od 15 let, po novem zakonu pa bi za tabletko potrebovali zdravniški recept. Profesor Izdebski opozarja na dejstvo, da v šolah ne poznajo spolne vzgoje, ampak otroke pripravljajo na zakonsko življenje, pri čemer le »krepijo stereotipe o vlogi ženske v družbi in popolnoma zanemarjajo radosti seksa«. Michalina Wislocka je umrla leta 2005, stara 84 let, a številne Poljakinje tudi po smrti še vedno spodbuja, naj se postavijo za svoje pravice.