ZBIRKA

Spomin na Brezovško Tinco, prvo pilotko na Balkanu

Objavljeno: 01.12.2013 15:05Posodobljeno: 01.12.2013 15:06

V Stični na Dolenjskem so uredili muzejsko zbirko v spomin na rod tamkajšnjih predvojnih letalcev.

Stična v občini Ivančna Gorica slovi po samostanu in Muzeju krščanstva na Slovenskem. Zdaj je ta dolenjski kraj s približno 700 prebivalci bogatejši za spominsko sobo v čast stiškim letalcem in prvi pilotki motornih letal na Balkanu, Brezovški Tinci.

Na odprtju muzejske zbirke je zbrane pozdravil Franc Sever - Franto, prijatelj in letalski tovariš Lada Ambrožiča - Novljana, partizanskega komandanta, polkovnika vojnega letalstva, načelnika štaba 44. lovske divizije, komandanta na vojaškem letališču Batajnica pri Beogradu in tudi dolgoletnega direktorja brniškega letališča ter Adrie. »Stična se je zapisala v zgodovino letalstva z dvema imenoma: Kristino Gorišek in Ladom Ambrožičem,« je med drugim poudaril. Brezovška Tinca, kot so klicali Kristino Gorišek, se je rodila 15. decembra 1906 v Mekinjah pri Stični. Vleklo jo je v svet in leta 1930 se je javila na oglas društva rezervnih oficirjev, s katerim so vabili dekleta, ki so želela postati letalke. Uspešno je opravila zdravniški pregled in se izkazala tudi na poskusnem letu.

Letenja jo je v Beogradu učil slovenski pilot lovca Bogomir Jaklič, 9. novembra 1932 pa je z letalom fizir FN že sama poletela. To je bil prvi polet ženske v Jugoslaviji in tudi na Balkanu. Beograjski klub ji je po podvigu podaril srebrno vazo, združenje rezervnih letalcev kitajsko vazo, ministrstvo za vojsko pa ji je podelilo medaljo za hrabrost.

Goriškova je bila dobra letalka, sodelovala je na številnih letalskih mitingih po Jugoslaviji. Udeležila se je tudi odprtja ljubljanskega letališča leta 1933, kamor je priletela s civilnim fizirjem. Leta 1940 je poletela še zadnjič in s tem ustregla možu, ki je bil v skrbeh zanjo, 1947. pa se je preselila v Anglijo, kjer je 1996. tudi umrla.

Drugo veliko ime stiškega letalstva je bil Lado Ambrožič - Novljan, rojen 1908. na Čatežu ob Savi. Čeprav je bil učitelj, je spremljal razvoj tehnike in se navdušil nad letalstvom. Leta 1934 se je udeležil tečaja jadralnega letalstva na Blokah in jeseni istega leta ustanovil Jadralno skupino Stična s sedežem v tem dolenjskem kraju. Kmalu je postala ena najbolj zagnanih organizacij ljubljanskega aerokluba: v treh letih so zgradili kar štiri jadralna letala.

Delovanje stiške jadralne skupine je zamrlo tik pred drugo svetovno vojno, zdaj pa je njena dejavnost na ogled v Goriškovi domačiji, kjer je Kristina preživela mladost. Največ zaslug za to imajo pobudnik ureditve spominske sobe Štefan Polajžer, njegov glavni soustvarjalec Zvone Lavrič in nekdanji vojaški pilot Miloš Moretti

Predstavitvene informacije