LJUBLJANA – V enaki meri gre za to, da si spomenik zaslužijo mrtvi, kot tudi za to, da ga potrebujemo živi. Gre za spomin in opomin, je na današnji slovesnosti ob odprtju postavitvenega prostora za spomenik vsem žrtvam vojn dejal predsednik republike Borut Pahor. Postavitev spomenika, ki bo stal na Kongresnem trgu v Ljubljani, je predvidena za prihodnje leto.
Spomenik bosta sestavljala dva stebra, ki bosta povezana v temelju in naj bi prikazovala enotnost v dvojnosti. Na spomeniku bo zapisan verz Otona Župančiča: Domovina je ena, nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt. Avtorji spomenika so Rok Žnidaršič, Mojca Gabrič, Samo Mlakar in Žiga Ravnikar.
Spomenik po Pahorjevih besedah sledi tradiciji večine evropskih držav, ki imajo postavljena obeležja v spomin ljudem, ki so umrli v vojnah.
Poslanska skupina SDS povabilo zavrnila
Slovesnosti so se poleg predsednika republike udeležili tudi premier Miro Cerar, predsednik DZ Milan Brglez, predsednik državnega sveta Mitja Bervar, ljubljanski župan Zoran Janković, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in drugi.
Cerar je dejal, da se današnjega dogodka veseli: »Verjamem, da je to korak k temu, da bomo znali s še bolj pietetnim in spoštljivim odnosom pogledati nazaj v zgodovino in se iz nje učiti.«
Nekateri so povabilo na dogodek zavrnili, med njimi poslanska skupina SDS. Njen vodja Jože Tanko je odsotnost obrazložil v pismu Pahorju. V njem je predsednika države vprašal, ali resnično verjame, da načrtovani spomenik pomeni korak k spravi.
V poslanski skupini SDS menijo, da ni tako. Med drugim jih moti oblika spomenika. »Na prvi pogled je jasno, da takšen spomenik z dvema ločenima stebroma, ki se nikjer ne stikata, ne simbolizira želje po spravi, temveč je njegov namen trajno ohranjanje delitve,« v pismu pravi Tanko.
V poslanski skupini SDS verjamejo, da je pogoj za spravo prosta pot za resnico o preteklosti. Osamosvojitev Slovenije je po njihovem prepričanju sicer pomenila priložnost za spravo, vendar je bila ta priložnost hitro zapravljena.
Pravica do mnenja
Premier Cerar pa meni, da se tisti, ki želijo v spomeniku videti še en korak k razdoru, motijo: »Njihova pravica je, da tako razmišljajo, ampak jaz mislim, da je to korak, ki nas povezuje in ki nas mora povezovati.«
Septembra 2009 je bila v DZ sprejeta novela zakona o vojnih grobiščih, ki določa, da se v glavnem mestu države postavi spomenik vsem žrtvam vojn in revolucionarnega nasilja. Decembra 2014 je bila na srečanju štirih predsednikov podprta dejavnost, potrebna za postavitev spomenika, naročnik javnega natečaja za izbiro spomenika pa je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
