Že ko se peljete od Luč naprej ob hudourniški Savinji, se zdi, kakor da se čas ustavlja. Prve letošnje snežinke so dodale spokojnost, ki je značilna za zimski čas. V Logarski dolini pa se rajska podoba nikoli ne prekine. Če je poleti dovolj prostora za izletnike, pohodnike, planince in alpiniste, je pozimi pravo razkošje za smučarje, tudi alpske, še posebno pa za tekače na smučeh, snežne pasje vprege, za sprehode po gozdovih ter odkrivanje manj znane naravne in kulturne dediščine.
Trije deli
Dolina je sicer razdeljena na tri dele – spodnji se imenuje Log, srednji Pest in zgornji Kot. Dolga je sedem kilometrov, široka pa v poprečju 250 metrov. Leta 1987 je bila razglašena za krajinski park. Od 1992 deluje podjetje Logarska, d. o. o., v katerem sodelujejo tudi domačini, ki upravljajo ta prostor.
Še preden zavijete na levo v Logarsko dolino – cesta pelje naprej čez Pavličevo sedlo v avstrijsko Železno Kaplo –, vas na drugi strani potoka pozdravi Podbrežnikova kapela, ki spada med kapelice, ki so jih dali postaviti kmetje na Solčavskem, poslikali pa so jih ljudski umetniki. Ta lepotica je vsa poslikana, zunaj in znotraj, in je lep primer ljudske pobožnosti.
Ko zavijete v krajinski park, morate plačati vstopnino, le pozimi ne. Ta mitnica je v ljubki stari kašči, ki je odličen primerek kulturne dediščine ljudskega stavbarstva. Malo naprej desno od nje je kapela – cerkvica Kristusa Kralja, za katero je v 30. letih 19. stoletja na pobudo kmetov v Logarski dolini in dr. Šumana naredil načrte Jože Plečnik, namenjena pa bi bila maševanju. Projekta niso realizirali, sedanjo kapelo je postavil arhitekt Martin Golob.
Čez cesto na drugi strani je dom sester Logar, ki je bil zaradi svoje veličastne gradnje in umeščenosti na vhod v dolino, ki je privlačila turiste od blizu in daleč, dolgo njen simbol. Po drugi svetovni vojni je bila direktna avtobusna linija Zagreb–Logarska dolina. Prvi del doline se nam odpre že tukaj, pri vstopu vanjo, drugi del pa od Plesnikovega hotela. Čeprav je po vsej speljana cesta, je ves čas na voljo tudi lepa pohodna naravoslovna etnografska pot skozi gozd in ob vodi do slapa Rinke, kjer izvira Savinja. Tu sta tudi slikovito razgledišče v skali in bife Orlovo gnezdo.
Na začetku doline je Logarjeva domačija
Kmetije so ji dale svoj pečat, njeno dediščino ohranjajo z največjo ljubeznijo. Ob tej poti pridete do turistične kmetije Juvanija – zelo blizu je smučarska vlečnica – in do Rastovškega slapa, hotela Plesnik in slapa Palenk ob njem, tu je tudi počitniški dom Cinkarne Celje. Pot nas vodi mimo turistične kmetije Plesnik. Plesnikovi so se s turizmom ukvarjali že v Kraljevini Jugoslaviji – v hiši, v kateri je turistična kmetija, je med drugo svetovno vojno leta 1944 delovala anglo-ameriška vojaška misija pod zaščito koroškega partizanskega odreda. V neposredni bližini je turistična kmetija Lenar, ki vam ponuja tudi nočno sankanje. Na desni strani ceste je domačija Ojstrica, malo naprej pa penzion Na razpotju, kjer otroke razveseljuje bogat pravljični park v gozdu. Pot nas pelje do planinskega doma, kjer stoji spomenik Franu Kocbeku in Johannesu Frischaufu; po slednjem se imenuje dom na Okrešlju. Od planinskega doma naprej nas ob poti v gozdu pozdravi olcerska hiša, če imamo srečo, kdaj poleti tudi prižgana kopa za oglje. Oddahnemo si lahko pri planšariji v Logarskem kotu, počasi pridemo do slapa Rinke, od tam pa še naprej na Okrešelj. Vmes so možnosti za izlet na kočo na Klemenči jami in plezalne ture v visokogorje.
