NA KOŽO

Spletni kaos

Objavljeno 20. julij 2013 00.15 | Posodobljeno 20. julij 2013 00.15 | Piše: Robert Schmitzer
Ključne besede: komentar

Projekt demonizacije piškotkov je pogruntavščina bruseljskih kravatarjev.

Robert Schmitzer.

Tisti, ki z miško redno klikate po spletu, ste zadnje čase opazili nadležne vprašalnike, ki vam vsiljujejo piškotke. Gre za majhne hranilnike podatkov, v katere se v anonimni obliki zapišejo vaše brskalne želje, pomagajo pa še pri obdelavi statistike in merjenju oglaševanja. Zanje večina slehernikov dotlej sploh še ni slišala, zato ste upravičeno zmedeni, če ne veste, za kaj gre.

Projekt demonizacije piškotkov je pogruntavščina bruseljskih kravatarjev, ki so pod vplivom lobijev, pravijo, da protigooglovskih, celotni Evropi naročili, da so piškotki nekaj hudobnega. Zato jih moramo upravljavci spletnih strani izgnati oziroma zanje pridobiti dovoljenje. Že res, da piškotki lahko pomenijo poseg v zasebnost. Toda mar to ni tudi objava fotografij vaših otročičev na facebooku ali vožnja po avtocesti, pokriti z Darsovimi kamerami?

Evropa je hitro spoznala, da so šli bruseljski velmožje s svojimi direktivami predaleč. Angleži, Irci, Nizozemci in še kdo ne vsiljujejo več izbir, ki jih Johni, Johanni ali Joni ne razumejo. Le nam Janezom je to usojeno zaradi 90 bistroumnih glav, ki so dvignili roko za zakon, katerega osnutka verjetno niso niti prebrali. Ko smo jim predstavniki spleta ponudili roko in predlagali, da bi skupaj spisali življenjski zakon, ki ne bi na beraško palico potisnil polovice manjših portalov, niso poslušali.

Nekritična uveljavitev zakona o piškotni regulaciji je v preteklih tednih sesula naš spletni trg. Nekateri zakon spoštujejo, drugi ne. Nekateri uporabniki piškotke potrdijo, drugi ne. Nastal je kaos: nacionalna meritev obiskanosti spletnih strani, ki je osnova za vse spletne aktivnosti, je zaradi različnih podatkov neprimerljiva. Oglaševalci, ki vam z reklamami plačujejo pretežno brezplačno brskanje po spletnih vsebinah, so izgubili pomembno orodje. Kdo bo to plačevanje prevzel v prihodnosti?

Spletna industrija je poslancem in Nataši Pirc Musar, ki so jo potunkali in ji zadali nehvaležno vlogo inšpektorice, izrekla nezaupnico: okoli 95 odstotkov upravljavcev slovenskih spletnih strani zakona ne spoštuje v celoti. Celo državna policija.si ga ne (dokaz hranimo v uredništvu). Je torej nekaj narobe s skoraj celotno spletno industrijo – ali je godljo v resnici zakuhal zakonodajalec?

Deli s prijatelji