Medije spremljam minimalno. Moj edini kanal do njih je internet, saj televizije ne gledam že vsaj dvajset let, vsako radijsko postajo pa zamenjam tisti trenutek, ko kdo začne govoriti, četudi v kontekstu rap glasbe. Kljub temu pa zaznam trenutek, ko se neka zgodovinsko popularna tema vrne v obtok. Po navadi jo poustvari kakšna politična manipulacija, včasih kak novinar z resno ustvarjalno krizo ali celo kakšen preobremenjen kolumnist, ki mora za povprečno slovensko plačo na mesec sproducirati dvajset kolumn. To pa ni šala. Takšni temi iz formalina po navadi sledi učinek snežne kepe, ki se konča s potokom bolj ali manj strokovnih mnenj. In s poplavo nestrokovnih, kakopak! Tako zadnje dni vsi spet govorijo o splavu. Abortusu po domače.
Že če površno preletite mnenja vseh mogočih razpravljavcev na to temo, boste ugotovili, da je res prežvečena, a zanimiva. Najprej zato, ker kot strogo moralna tema nima strokovnjakov. Kdo, za vraga, pa naj bi bil strokovnjak za moralo? Pa ne recite mi župniki, ker me tudi prirojena nepotešljiva radovednost ne bo prepričala, da odletim na vaš planet. Predaleč!
Nadalje pa zato, ker se ves debatni krožek pravzaprav pogovarja samo o časovni premici problema. O abscisi, ki naj bi bila nekaj, o čemer še tega ne vemo, ali je dimenzija, torej o času. Spodnji ekstremisti, načeloma gre za klerikalne zagrizence, bi radi nadzor nad rojstvom otrok po časovni abscisi pomaknili kar le lahko nazaj. Ne le v trenutek, da naj ženska ne zanosi, če ne namerava imeti otroka, temveč na časovno točko, preden se sploh odloči za seks. Povedano drugače, najbolje, da jih dekletom v zgodnjem najstniškem obdobju kar zašijemo in naj tako ostane, dokler ne bodo pripravljena in sveto prepričana, da si res želijo imeti otroke, in bodo obenem dokazala, da imajo partnerja, ki bo večno dobri mož in oče. Dokler ju smrt ne loči ali kako že gre tista neumnost...
Zgornji ekstremisti, načeloma gre za sodobne tehnološko-kapitalsko-ekonomske fašiste, bi najraje uzakonili možnost, da lahko otroka počiš vse do polnoletnosti, če seveda ne sledi tvojim navodilom in pričakovanjem.
No, obdelali smo torej robne pogoje. Njihova analiza vedno pove veliko. Lahko jo naredite sami. Bolj si butast, bolj si butast.
Če se distanciramo od opisanih ekstremov, je zadeva preprostejša. Menim, da bi se moral vsak, ki ne priznava in ne razume pravice sleherne ženske, da se lahko legitimno in samostojno odloči, ali želi oploditev nadaljevati v nosečnost ali ne, resno zamisliti nad svojim podstrešjem. Tako kot bi se nad podstrešjem morale zamisliti češplje, ki se za nosečnost najprej odločijo, potem pa si nekje na sredini premislijo. V teh primerih in v primerih zdravstvenih tveganj je seveda treba vključiti stroko. Ne moralne, zdravstveno. Nisem šel raziskovat, menim pa, da je v naši državi tako nekako trenutno tudi urejeno. Obenem si želim, da ženske nikoli več ne bodo dovolile retardiranim latentnim gejem, da jih potisnejo v srednji vek k izkoriščevalskim mazačem, ki takšne zadeve rešujejo v svojih umazanih kleteh.
Kakor koli že, splav, spontani, načrtovani, zgodnji ali pozni, je prekleto neprijetna zadeva. Razen tistih, saj veste, ki jih delajo pedri. S hlodom in vrvjo.
