Ko tuji turist pripotuje k nam iz karavanškega predora pa bi si rad ogledal Postojnsko jamo ali šel na Obalo, vse od Kranja do Ljubljane ne ve, ali je na pravi poti. Takšne cestne oznake namreč ni nikjer! Tudi prav, vsaj ne bo vedel, da se v tej smeri potuje tudi na Hrvaško. Morda se bo prej izgubil kje v Ljubljani, kar tudi ne bo slabo, saj so po navedbah Sektorja za turizem javne agencije Spirit Slovenija te tri destinacije turistične ikone, med našimi najbolj prepoznavnimi turističnimi produkti. Sektor za turizem je razvil mobilno aplikacijo Slovenia's top 50, ki prikazuje 50 najbolj priljubljenih znamenitosti v Sloveniji, zdaj pa pripravljajo razširitev v Slovenia's top 100.
Že od vsega začetka, ko so se v istem gnezdu znašle Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti), Javna agencija za tehnološki razvoj RS (TIA) in STO – Slovenska turistična organizacija, so slovenski turistični delavci zmajevali z glavo. In so vseskozi imeli prav. Turizem je tako pomembna gospodarska panoga, da zahteva posebno pozornost. O tem pričajo številna laskava priznanja in uvrstitve na svetovnih turističnih portalih ter statistika.
Na primer: Bled med sedmimi najlepšimi nastanitvami ob jezeru; Ljubljana jih ima kar nekaj (med sto najbolj trajnostnimi turističnimi destinacijami; drugo mesto med 50 nepredvidljivih in neklišejskih, sedmo mesto med najperspektivnejšimi evropskimi destinacijami v letu 2015, prvo mesto turizem za jutri 2015); Bohinj med 20 top destinacij za družine; peto mesto Škocjanskih jam na glasovanju za osmo naravno čudo. O tem in drugih zadevah tekoče obvešča spletna stran Spirit: www.slovenia.info.
Na vrhu zdravilišča
V slovenskem turizmu že leta kraljuje zdraviliški turizem. Petnajst naravnih zdravilišč se z bogato ponudbo vse dni v letu obrača k vsem ciljnim skupinam. Ni presenečenje, da na letni ravni v slovensko turistično statistiko prispevajo več kot 680.000 gostov in 2,8 milijona prenočitev ter si odrežejo najdebelejši turistični delež. Bodoči cilji partnerskega projekta Spirit in Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so drzni. Uvrstitev med top 3 srednjeevropske zdraviliške destinacije (povečati število prenočitev do leta 2020 na 3,3 milijonov – 20-odstotno povečanje, in ustvariti 300 milijonov prihodkov – dvig za 30 odstotkov, v prihodnjih petih letih).
Tudi številke celotnega turističnega kolača govorijo o velikem pomenu turistične dejavnosti. V letu 2013 je delež skupnih učinkov slovenskega turizma v BDP znašal 13 odstotkov, vrednost izvoženih potovanj je bila dobre 2,1 milijarde evrov. Turizem predstavlja 9 odstotkov celotnega slovenskega izvoza in je s 40 odstotki največji izvoznik na področju storitev.
Eppur si muove, bi lahko vzkliknili ob izjavi gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, da bo s 1. julijem ponovno zaživela samostojna nacionalna turistična organizacija STO. Nenavadni Duh se bo povrnil v prvotno podobo. V sektorju za turizem zdaj dela 21 strokovnih sodelavcev (vključno z zaposlenimi v okviru evropskih projektov), v omenjeno številko niso všteti uslužbenci splošnih služb in vodstva.
Proračun za turistično promocijo Slovenije je za lani znašal 5,5 milijona evrov, za 2015. 6,2 milijona, skupaj z evropskimi sredstvi pa 9,8 milijona. Hrvaška je v letu 2013 za promocijo namenila 32,3 milijona, Avstrija pa 50.
Ob tem se porajajo številna vprašanja: ali država dovolj vlaga v turizem, se denar učinkovito porablja, gre regionalni (podeželski) razvoj v korak s turističnimi ikonami, smo cenovno konkurenčni, je treba ob vnovični oživitvi STO tej organizaciji dati več pooblastil, kako bolj povezovati dejavnike, ki soustvarjajo turistični produkt, kako posodobiti digitalno tehnologijo.
Nacionalno in lokalno
Kako z informacijsko tehnologijo učinkovito gospodariti s turističnim produktom – Postojnsko jamo, nas je navdušil Marjan Batagelj. Z njeno pomočjo za vsak dan (z največ 5-odstotnim odstopanjem) predvidijo obisk in načrtujejo dejavnost.
Podoben pristop bi si želeli tudi na ravni Slovenije. Na kar nekaj vprašanj bo v prihodnosti odgovorila in odpravila nekatere zagate Zelena shema slovenskega turizma. Avtorji projekta so zapisali: »Uvajanje trajnostnih modelov od ponudnika na najnižji ravni prek destinacijske ravni do nacionalne. Izkušnje kažejo, da so pomembni sistematični in celostni pristopi, oblikovani na nacionalni ravni.« Se strinjamo. Na pripombe regionalnih turističnih delavcev, da je podeželski turizem zanemarjen, so namreč v sektorju za turizem vrnili žogico, češ da so za regionalni turizem v prvi vrsti odgovorne regionalne turistične organizacije, lokalne turistične organizacije, turistična društva.
Ko pogledujemo skozi karavanški predor k avstrijskim sosedom, kje je čarobna paličica za njihovo turistično učinkovitost, je gotovo zavedanje, da je turizem sestavljen in skupni produkt, ki zahteva nenehno povezovanje. To se v zadnjem času izboljšuje tudi pri nas. Primeri zelo dobre povezanosti so Podčetrtek s Termami Olimia, Ljubljana z zaledjem in Bled, z njimi v korak pa hodijo destinacije prejemnice priznanja Evropske destinacije odličnosti: Dolina Soče, Solčavsko, reka Kolpa, Idrija, Laško.
Ker nam Spirit v tednu dni ni mogel zagotoviti sogovornika, smo se bili prisiljeni elektronsko sporazumevati. Mnogo vprašanj in mogočih podvprašanj je zato ostalo neodgovorjenih, za nekatere, čeprav s področja turizma, so nas napotili na druge institucije, mnogi odgovori pa so ostali na ravni splošnosti in deklaracij. Kar vse navsezadnje priča, da je turizem sestavljen in zahteven gospodarski produkt.
Lepa priložnost za promocijo slovenskega turizma in odgovore na neodgovorjena vprašanja bo prav kmalu, v Milanu, na EXPO 2015.