Vročina je letos prišla kakšnih 14 dni bolj zgodaj kakor v povprečju. Običajno je prvi vroči dan v Goriški regiji. Tako pravimo dnevom, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C.
Večina nižinskih postaj temperaturo nad 30 °C izmeri okrog 12. junija. Zaradi vpliva morja na naši obali vročina pritisne nekoliko pozneje kakor v notranjosti države.
Letos smo tridesetico presegli že 30. maja, v Celju, Črnomlju, Ljubljani, Novem mestu ter na dveh letališčih – v Cerkljah ob Krki in Mariboru. Vse dni so nastajale vročinske nevihte.
Krompirjeva sovražnica
Krompir v toplejših predelih Slovenije je že strnil vrste. V toplih dneh in po dežju so v teh predelih ugodne razmere za širjenje krompirjeve plesni (Phytophtora infestans). Povsod tam, kjer pa so nasadi krompirja šele vzniknili ali se še niso razrasli, je nevarnost za razvoj krompirjeve plesni majhna.
| Kopalne vode Začelo se je meteorološko poletje, tople kopalne vode pa namigujejo tudi na začetek kopalne sezone. Morje ob naši obali ima 24 do 25 °C, Blejsko jezero 21 do 23 °C, Bohinjsko pa od 19 do 22 °C. |
Prve okužbe se v nižinskih območjih predalpskega podnebja običajno pojavijo že sredi junija, pri poznih sortah in v višjeležečih predelih pa nekoliko pozneje. Prva znamenja okužbe opazimo na robu spodnjih listov. Na zgornji strani pa so vidne rumenorjave pege brez izrazitih obrisov, ki kmalu potemnijo, saj rastlinsko tkivo v njih odmre. Krompirjeva plesen v okuženem tkivu stebel, listov in gomoljev razvije medcelični micelij, s katerim črpa hranilne snovi iz rastlinskih celic.
Vanje pošlje sesalne bradavice, po krajšem ali daljšem času na spodnji strani okuženih listov pri visoki zračni vlagi nastane snežno bela plesniva prevleka. Po okužbi krompirjeve cime je nadaljnji razvoj krompirjeve plesni zelo odvisen od vremenskih razmer.
Najnevarnejši so deževno vreme ali visoka zračna vlažnost in temperature zraka med 18 in 23 °C. Sušno in vroče vreme zadrži razvoj bolezni, čeprav ta ostane v tkivu. Tudi če po škropljenju z dotikalnimi fungicidi pade več kot 25 mm dežja, je treba škropljenje ponoviti, saj izpere škropivo iz listov.
| 11. junij 2003 Huda vročina z rekordnimi junijskimi temperaturami na nekaterih postajah, zlasti na Gorenjskem. Najvišja temperatura, 36,1 °C, je bila izmerjena v Metliki. V Ljubljani in Biljah pri Novi Gorici je bilo 35,6 °C, v Lendavi 35,5 °C, v Mariboru 35,4 °C in v Lescah 33,0 °C. |
Koruzno polje
Zaradi ugodnih vremenskih razmer koruza intenzivno raste in je v Vipavski dolini že v fenološki fazi 7. do 8. lista, drugod pa 4. do 5. Intenzivno raste tudi plevel. Koruzi jemlje prostor, hranilne snovi in vodo ter ustvarja razmere, ugodne za razvoj bolezni in škodljivcev.
Kritičen čas, v katerem že majhna zaplevljenost povzroča znižanje pridelka, je v obdobju 3–8 listov koruze. Pomembno je odmerjanje herbicidnih kombinacij, izogibati se je treba škropljenju v vročih dneh pri temperaturah nad 25 °C.
| Vremenski obeti V sredo dopoldne bo dež večinoma ponehal, čez dan se bo postopno jasnilo. Prehodno bo nekoliko hladneje. Zvečer bodo padavine od severa ponovno zajele večji del Slovenije in do jutra že ponehale. V četrtek bo sončno in spet topleje. |
