Čipko v Evropi poznajo, gojijo in častijo na Nizozemskem, v Španiji, Franciji in drugje, a po mnenju organizatorjev festivala je idrijska po izraznem bogastvu najbolj prilagojena na pričakovanja sodobnosti. Kot je na okrogli mizi z naslovom Nit ustvarja nakit povedal Cveto Koder iz Studia Koder, je idrijska čipka danes sposobna ustreči vsaki želji oblikovalca.
Čipka je vključena v sodobne tokove
Da je res vključena v sodobne tokove, je rezultat sodelovanja z naravoslovnotehniško fakulteto, oddelkom za oblikovanje tekstilij in oblačil, s študenti akademije za likovno umetnost, oblikovalci ter drugimi strokovnjaki.
V gradu Gewerkenegg, kjer je stalna razstava Idrijska čipka, je zdaj tudi razstava, na kateri se predstavljajo ustvarjalci idrijske čipke z ožjega območja občine Idrija v sodelovanju s slovenskimi oblikovalci, med njimi Tino Koder Grajzar in avtorji porcelana Catbriyur.
Na razstavi Društva klekljaric idrijske čipke v galeriji pri Črnem orlu so predstavljeni pogrinjki praznične mize, prti, serviete, čipke, ki krasijo kozarce. Mize, ki so središče vsakega domačega praznovanja, so okrašene s klekljanimi pogrinjki, primernimi za osebna praznovanja, razne praznike ali pa kar tako, za prijetno vzdušje sebi in gostom.
Nadaljevanje tradicije
Za nadaljevanje tradicije skrbi Čipkarska šola Idrija, ki deluje v sklopu Gimnazije Jurija Vege v Idriji. Oddelki za otroke delujejo tudi v Sp. Idriji, Cerknem, Novakih, Ledinah, Godoviču, Črnem Vrhu nad Idrijo, na Colu, v Podkraju in Vipavi. Šolo obiskuje okrog 400 otrok na leto. Za ohranjanje zakladnice znanja so izdali priročnika Idrijska čipka – široki ris 1 in 2, sad sodelovanja oddelka na Črnem Vrhu in OŠ Črni Vrh pa sta razstavi Stare tehnike oživijo in Inovacijski projekt Čipka v naravnih materialih pripoveduje o življenju.
Učenci OŠ Črni Vrh in njihove mentorice so si zastavili vprašanje, ali se da klekljati z naravnimi materiali. Odgovor je bil pritrdilen in nastale so čipke in instalacije, za katere so uporabili volno, lan, slamo, leskove vitre, koruzno ličkanje. Mentorice so pohvalile fante, ki v klekljanju ne zaostajajo za dekleti.
Tekmovanje za priznanje Ivanke Ferjančič
Sklepni del festivala je bilo državno tekmovanje iz znanja klekljanja za priznanje Ivanke Ferjančič, ki je bilo na Trgu sv. Ahacija in se ga je udeležilo 180 tekmovalcev, otrok ter odraslih iz vse Slovenije. Otroci so se pomerili v tehnikah ris z notranjimi in zunanjimi postavki, žabice, idrijski ris, slince, odrasli v tehnikah idrijski ris ali slince z ažurom.
Zmagala je Špela
V kategoriji slince z ažurom je zmagala 22-letna Špela Jamšek iz Zadloga pri Črnem Vrhu: »Klekljam že od četrtega leta, navdušila me je mama, ki je učiteljica na čipkarski šoli v Idriji.« Komisija, ki je ocenjevala vzorce, je vzela pod drobnogled, kako so tekmovalci zategovali nit, kako so jo posukali, ali so pravilno naredili vogale in ovinke ter kakšna sta nasnutek (začetek) in zaključek.
Brez klekljanja ne more
Špela študira psihologijo in pravi, da brez klekljanja ne more. Kleklja skoraj vsak dan, najraje uporabne motive: šopke, zavese, svečnike, pladnje. To je dobra sprostitvena tehnika in še kaj zasluži zraven. Za čipko Legenda o kralju Matjažu je porabila več kot 1000 ur, kar je poseben rekord. Na festivalu je sodelovala že šestnajstič in dosegla 13 prvih mest in tri druga. Uveljavila se je tudi v tujini. Leta 2007 je s čipko Morje v Španiji osvojila 1. mesto, strokovna žirija in občinstvo pa sta jo v Walesu razglasila za najboljšo leta 2004 za čipko Berkmandeljc.
