Če bi danes izbrano dekle povabil na vlak in ji predlagal, da bi med vožnjo jedla ajdov kruh in malce popopran špeh s čebulo, bi me v najboljšem primeru zabodeno pogledala, večina pa v tem ne bi videla izvirnega zapeljivega projekta. Včasih pa je to potegnilo, vsaj enkrat, se spomnim.
Pred dnevi sem se pozno zvečer sprehajal po Stari Ljubljani in se tam nekje na Trubarjevi ustavil pri prodajalcu hamburgerjev, kamor so uletele tri ženske. Zlakoteno so naročile pleskavice v lepinji, fant je ustrežljivo pokimal, jim namignil, naj kar sedejo zunaj, in kanil olja na razgreto ploščo. Še ni dobro s špohtlom razmazal maščobe, so pritekle nazaj in mu zabičale, da lahko naloži vso zelenjavo: »Ampak, prosim, brez čebule. Ne čebule!« Fant je spet prijazno pokimal, a one so ponovile, da jim ne bi slučajno naložil čebule. Ni bilo videti, da bi hitele na kakšno večerno poljubljanje, a čebulni vonj iz ust je očitno že nekaj časa socialno popolnoma nesprejemljiv. Pa gre izključno za neki trenutek vsiljeno, v resnici čudno moralno normo. A ni povsod in vedno tako, Islandci pri kosilu veselo kolcnejo ali spodobno rignejo, bil sem zraven, nekaj časa sem malo gledal, in se navadil. Ne me vprašati, ali sem za njimi ponavljal. Njihova za nas sila nespodobna gesta mi ni očrnila bogatih potomcev Vikingov, ki živijo od rib, svoje pameti in zlasti sloge in pripadnosti, ki jo čutijo v sebi.
Večini bi lahko danes dopovedovali, da so v ustih topeči se špeh iz kotla futranega krškopoljca in ptujski ali raški luk ter kos domačega ajdovega kruha neoporečno zdrava malica v primerjavi s pleskavico; mletim mesom, popečenim na postanem olju v lepinji iz bele moke. Pa ne bi pomagalo. Kos domačega suhega špeha je za nas pravzaprav isto kot na atlantskem vetru posušena polenovka za severnjake. Da jo omehčamo, jo je treba več ur namakati. Pa kakšna Siggy, hči Bjorna, z veseljem sprejme povabilo na polenovko, za špeh krškopoljca pa si ne predstavljam, in ga ni treba namakati. Nekako smo na svoje pozabili, postali smo neo kar koli že, le tisto ne, kar v resnici smo.
