JESENICE – Ob nekdanji upravni stavbi jeseniške železarne, ki se je spremenila v lično in z duhom železarskega časa ozaljšano občinsko stavbo občine Jesenice, so lani zarili stroji in jo zravnali z zemljo, nato pa tam zgradili Upravni center Jesenice (UCJ), v katerem bodo poleg Upravne enote (UE) Jesenice še drugi državni organi: Davčna uprava Republike Slovenije – Davčni urad Kranj, izpostava Jesenice, Izpitni center pri Javni agenciji RS za varnost prometa, inšpektorat za delo, zdravstveni inšpektorat in prometni inšpektorat.
Za rešetkami
»Kdo nam je upravno enoto strpal za rešetke?« In: »Ob pogledu na novo zgradbo se Jeseničani sprašujemo, ali se je pri odločitvi za tako zunanjost zgradbe kdo iz nas delal norca.« To smo slišali ob objektu, ki razburja lokalni živelj. Temu se zdi, da je kockasta stavba padla z neba ali pa je kakšen šaljivec okoli navijačil stare, rjaveče plošče. Kot pravijo, so pred leti na Jesenicah urejali Trg Toneta Čufarja in so arhitekti iz Ljubljane prepričali prebivalce o belo opleskanih črtah po asfaltu, tako da so se mnogi spraševali, ali gre nemara pri vsem tem za poskus priti v Guinnessovo knjigo rekordov kot mesto z največjim prehodom za pešce na svetu. Pa se je na tisti nesrečni trg počasi pozabilo, nekoč mesto rdečega prahu, sinonim za umazanijo, je začelo dobivati podobo lepo urejenega mesta na preddverju Alp. Za spomin na stare čase so si Jeseničani v rondoju postavili kip železarja martinarja, in to iz nerjaveče pločevine, ker jim je rja predolgo najedala samozavest. Na, pa je ob kromastem železarju zrasel rjaveč objekt.
Povprašali smo župana Jesenic Tomaža Mencingerja ter oba podžupanska pomočnika Vero Pintar in Miha Rebolja o tej stavbi, a so si vsi prek Božene Ronner, svetovalke župana za občinski svet, protokol in informiranje, pred javnostjo umili roke s pojasnilom: »Za odgovore se boste morali obrniti na drug naslov, občina namreč ni financerka stavbe, še manj lastnica.« In še: »Ne poznamo imena arhitekta, ki je zasnoval to stavbo, niti imen oseb, ki so sprejele to odločitev, nikakor pa to ni v domeni občinskega sveta. Predlagamo, da se obrnete na načelnico UE Alenko Burnik.«
Ta je pojasnjevala: »Vse postopke v zvezi z novim UCJ je vodilo ministrstvo za javno upravo, direktorat za investicije in nepremičnine (zdaj ministrstvo za pravosodje in javno upravo). Ministrstvo je skladno z zakonom o javnih naročilih izbralo projektanta, ki je pripravil štiri različice novega UCJ.« Za izbor najustreznejše različice je bila imenovana sedemčlanska komisija za vrednotenje, članica je bila tudi načelnica Burnikova. Po besedah slednje pri izbiri odločitev o fasadi ni bila sprejeta, ampak je projektant to pozneje usklajeval z ministrstvom.
Poskušali smo izbrskati nekaj dejstev na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, pa nam je Katja Mihelj Nagode, svetovalka za odnose z javnostmi in promocijo, na kratko odvrnila, naj se za odgovore na vprašanja obrnemo kar na arhitekturni studio Kalamar.
Jeklo najboljši izbor?!
Projektant, arhitekturni studio Kalamar, je o svojem rjavečem detetu sredi železarskega mesta začel pojasnjevati: »Vedno se trudimo s posegom v prostor doseči stanje, da se po gradnji zdi, kot da je objekt tam od vedno. Takrat vemo, da smo bili uspešni.« Če bi iz Kalamarja šli morda po Jesenicah in rekli kakšno z domačini, bi izvedeli, da ti rdečega prahu in rje, ki jim je najedala zdravje skozi desetletja in jim prinašala sloves umazanega mesta, niti pod razno nočejo več. »Pri izboru fasadne obloge smo se odločali med več materiali – ocenili smo, da je jeklo najboljši izbor. V jeseniških železarnah (na Jesenicah je samo ena železarna!, op. a.) smo preverili možnosti in eden od proizvodov je tudi corten pločevina – material, ki ob izpostavljenosti atmosferi z oksidacijo enakomerno zarjavi, rja funkcionira kot zaščitna plast in zagotavlja jeklu stabilnost v atmosferi. Material velja za kakovostnega in je v svetu za fasadne obloge javnih stavb mnogokrat uspešno uporabljen,« je pojasnjeval Andrej Kalamar. »Fasada objekta tako s tehnično dediščino in znojem železarjev ustvarja povezavo, ki se tke v različne zgodbe kraja. Tudi kje drugje se je že zgodilo, da je bilo dojemanje corten fasad v prvih mesecih po vgradnji, ko zaščitna plast šele nastaja in še nima polne barve, v okolju sprejeto z dvomom. S pomladnim deževjem bo proces oksidacije končan, fasada bo dobila polno toplo barvo, in takrat se bodo lahko odprla tudi polkna – s tem se bo hiša odprla mestu.«
Narcise, ki naj bi bile zaščitni znak Jesenic, se bodo zagotovo še skrivale v zemlji, saj so populistično bele in ne rjaste.
