LJUBLJANA – Cerarjevi vladi se je očitno zelo mudilo: saj je, kot da bi bilo to pomembnejše celo od reševanja finančno-gospodarskih zadreg naše države, na vrat na nos zamenjala dozdajšnjega direktorja Sove Staneta Štembergerja. In? Nasledil ga je slovenskim javnostim povsem neznani nekdanji obveščevalec sledilec iz Kopra, ki naj bi v zadnjem času opravljal delo Sovinega analitika, mag. Andrej Oček. Na družabnem omrežju twitter smo v zvezi s tem najprej lahko še brali: »Šef Sove Stane Štemberger je brat ljubljanske sodnice Mateje Dobovšek, žene dr. Bojana Dobovška. Povsod so povezani...« Potem pa več kot pomenljivo: »So ga že... odšli. Novi je Andrej Oček, menda notranji človek.«
Drži, že ko je po letošnjih predčasnih parlamentarnih volitvah postalo jasno, da bodo v vladni koaliciji samo tri stranke (SMC, Desus in SD) ter da se jim ZaAB in NSi ne bosta mogla oziroma smela pridružiti, so se pokazali prvi indici, da tako imenovana zares nova in domnevno bolj etična politika, za katero se zavzema premier dr. Miro Cerar mlajši, implicitno pomeni tudi to, da si bosta dve od treh vladnih strank (SMC in SD) naši obveščevalni službi preprosto podredili kot nekakšna svoja rezervata oziroma fevda. Je pa tudi res, da je najprej za favorita med potencialnimi kandidati za novega notranjega ministra še veljal dr. Bojan Dobovšek, ki je v SMC vse od njene ustanovitve veljal tako rekoč za sinonim njene odločnosti v boju proti korupciji, še več, celo za edinega garanta, da se stranka premierja Cerarja namerava truditi v tem boju. Zato, kajpak, nihče ni pričakoval, da bo Cerarjeva vlada s položaja direktorja Slovenke obveščevalno-varnostne agencije (Sove) »iz strokovnih razlogov« in po hitrem postopku odstavila njegovega svaka Staneta Štembergerja, točno, brata vodje stečajnega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča Mateje Dobovšek. Štembergerja je, kot je znano, na čelo Sove pred komaj poldrugim letom (marca lani) imenovala vlada mag. Alenke Bratušek, nekdanje leve roke predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića in donedavne kandidatke za desno roko predsednika Evropske komisije dr. Jean-Clauda Junckerja.
No, toda pretirano protikorupcijsko zagnani Dobovšek kar na lepem ni več »izpolnjeval pogojev« za notranjega ministra. Pa ne samo to, razočarani Dobovšek se je odločil, da bo protestno izstopil iz SMC, ki po njegovem mnenju kljub vsemu ni tako zelo nenaklonjena korupciji, kot je prepričevala državljane v volilni kampanji pred julijskimi volitvami: javno in glasno je celo opozoril, da se vodstvo SMC ne drži več tistih (protikorupcijskih) načel, zaradi katerih je na volitvah bila deležna podpore skoraj 35 odstotkov volivcev. Ali so špekulacije, da so Cerarjevi kadroviki s Štembergerjem obračunali samo ali predvsem zato, ker je pač bil Dobovškov svak, utemeljene in koliko, bo bržda pokazal čas. Bržda. Če bo. Če ne bo varnostno-obvščevalna agencija poskrbela za to, da resnica nikoli ne bo priplavala na površje. Ne smemo pozabiti, da živimo v zgledno demokratični državi članici EU.
Če se vrnemo k mag. Očku. Novi direktor Sove, ki po mnenju marsikoga žal nima ne zadostnih izkušenj ne ustreznih organizacijskih uspehov, s katerimi bi bilo mogoče vsaj kolikor toliko upravičiti odločitev vlade, naj prav on odslej vodi obveščevalno agencijo, je leta 2012 magistriral na ljubljanski fakulteti za družbene vede, njegova mentorja pa sta pri tem bila dr. Zoran Kanduč in dr. Marjana Smrke. In kako se je glasil naslov magistrske naloge? Dogovor o zamolčanju.
Cerarjev šef Sove mag. Andrej Oček je na ljubljanski FDV magistriral iz, če povzamemo kar podnaslov njegove naloge, sociološkega pogleda na deviantne pojave v katoliški cerkvi. Oček že v uvodu magistrske naloge pojasni, da se je Rimskokatoliška cerkev (RKC) kot samooklicana moralna varuhinja družbe v zadnjem desetletju znašla pred težko nalogo ohranjanja statusa vodilne in edine moralne avtoritete v moderni družbi: »Kmalu po prelomu drugega tisočletja so z različnih koncev sveta prihajale novice o vse večji vpletenosti klerikov v spolne zlorabe otrok in oseb s posebnimi potrebami. Kljub jasnim dokazom, da je cerkveno vodstvo vedelo za zlorabe svojih podrejenih, je početje posameznikov dolgo zavijalo v molk, izplačevalo odškodnine žrtvam in skrbelo za neomajen vzgled največje verske institucije na svetu. Molku in prikrivanju spolnih zlorab navkljub pa prav cerkveni dokumenti, ki so jih izdali papeži, kongregacije, komisije in tako dalje, kažejo na institucionalno prikrivanje deviantnega obnašanja svojih podrejenih...« Če bo, skratka, Sova odslej vodila boj proti pedofiliji duhovščine, to odkrivala in preprečevala, če bo z obveščevalskimi metodami proučevala predvsem nespodobno početje predstavnikov Vatikana in RKC, potem je mag. Oček najbrž res pravi človek za vodenje Sove. |
