LJUBLJANA – Trem članom družine Zagožen je okrožno sodišče zamrznilo precej premoženja, ki ga bo tožilstvo poskušalo odvzeti s tožbo v pravdnem postopku kot premoženje nezakonitega izvora. Marija Zagožen sklep o začasnem zavarovanju premoženja izpodbija na ustavnem sodišču, poroča današnje Delo. Specializiranemu tožilstvu je po navedbah časnika že oktobra lani uspelo doseči začasno zavarovanje na štirih hranilnih vlogah pri banki BKS v Celovcu, katerih lastnica je Marija Zagožen, pooblaščenec pa sin Matej, na novo pa je sodišče odredilo začasno zavarovanje na nepremičninah, bančnih računih, avtu, delnicah in premoženju v skladih.
837 tisočakov nepojasnjenih
Tožilstvo je v finančni preiskavi pretresalo premoženje Zagožnovih od 1. januarja 2000. Primerjava prihodkov in izdatkov pokojnega Jožeta Zagožna, ki ga je v zadevi Patria tožilstvo obdolžilo terjanja in sprejemanja nagrade, a je kazenski postopek septembra 2013 zaradi njegove smrti ustavilo, je pokazala za 837.309 evrov nepojasnjene razlike v premoženju, Zagožen pa je premoženje prenašal na družinske člane.
Sklepe o zamrznitvi premoženja, ki so bili izdani še med finančno preiskavo, Marija Zagožen izpodbija z ustavno pritožbo. Hkrati je vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, piše Delo. Sodišče se v teh sklepih ni opredelilo do njenih navedb, prav tako ni obrazložilo svojih stališč, s čimer ji je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic, v ustavni pritožbi navaja odvetnik Marko Bošnjak iz odvetniške družbe Čeferin.
Možnosti izpodbijanja trditev ni bilo
Če bi sodišče ravnalo pravilno in dejansko presodilo, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji za odreditev začasnega zavarovanja premoženja domnevno nezakonitega izvora, torej tudi pogoj utemeljenih razlogov za sum, da je bilo storjeno kataloško kaznivo dejanje, bi moralo predlog tožilstva za začasno zavarovanje zavrniti, je prepričan Bošnjak. Ne pokojni Zagožen v kazenskem postopku ne njegova žena v postopku zamrznitve premoženja nista imela možnosti izpodbijati trditve tožilstva, obtožni predlog pa sam po sebi ni dokaz in ni isto kot obtožnica, zoper katero je mogoče vložiti ugovor, Bošnjaka povzema Delo.
Bošnjak opozarja tudi na judikat Evropskega sodišča za človekove pravice, da odvzem premoženja nezakonitega izvora ne more biti ukrep, ki bi se nanašal na osebo, ki ni bila spoznana za krivo kaznivega dejanja. Z zamrznitvijo premoženja pa je sodišče očitno izhajalo iz domneve krivde, čeprav Zagožen ni bil pravnomočno obsojen.
