V začetek julija se je razvlekel drugi vročinski val. Najvišje temperature zraka so se po nižinah dvignile čez 36 °C, zato je bila toplotna obremenitev zelo velika. Topla so bila tudi jutra, predvsem v mestih in ob morju. Vročina, ki traja že od konca junija, je povzročila, da je bila povprečna temperatura zraka zadnje junijske dekade v večjem delu Slovenije več kot 4 °C višja od dolgoletnega povprečja v obdobju 1971–2000.
Junij reven z dežjem
V osrednji Sloveniji je bilo topleje za celo 4,9 °C, najmanjši odkloni, od 3,4 °C do 4 °C, pa so bili na Celjskem in Primorskem. Zadnjih deset dni junija je bilo skromnih s padavinami. Njihova količina v tretji dekadi junija ni nikjer v državi presegla dolgoletnega povprečja (1971–2000). V večjem delu Slovenije je padlo do 10 mm dežja, na Postojnskem, v Beli krajini in na Notranjskem le nekaj kapelj. Od 20 do 30 mm je padlo na Štajerskem, na Brniškem in Krškem polju. Le v delu Dolenjske in v pasu južno od Ljubljanske kotline proti jugovzhodu je v lokalnih nalivih padlo do 40 mm dežja, kar pomeni okrog 80 odstotkov dolgoletnih povprečnih padavin. Suho je tudi v prvih dneh julija. Bilo je nadpovprečno sončno, sonce je sijalo več kot 100 ur v večjem delu Slovenije, le v visokogorju nekoliko manj.
Vročinske nevihte in toča
Tretjega julija so Slovenijo zajele vročinske nevihte. Največ težav so imeli ponekod na Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, kjer je padala toča, ki je močno ovirala promet. V občini Podvelka je uničevala strehe in pridelke.
Na spletni strani Agencije RS za okolje lahko preverite verjetnost trenutnega pojavljanja toče: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/warning/hail/.
Prikazi so izdelani na podlagi trenutnih podatkov meteoroloških radarjev in odvisni od razpoložljivosti radarskih meritev državne mreže meteoroloških postaj. Trenutno državna meteorološka služba upravlja en meteorološki radar (Lisca). Slika prikazuje največje radarske odbojnosti padavin (v decibelih – dBz) 3. julija ob 16.10 po srednjeevropskem poletnem času. Velika odbojnost (okrog 50) pomeni že zelo intenzivno dogajanje v nevihtnem sistemu in mogočo prisotnost ledenih delcev oziroma toče.
Žetev pšenice v polnem teku
Vročina v zadnjih dneh je dodatno pospešila zorenje žit. Žetev ječmena se že končuje. Tudi pšenica je dozorela, začetek žetve je dober teden zgodnejši kot v preteklem letu in 10 do 14 dni zgodnejši od povprečja. Razmere za žetev ječmena so bile skoraj vso preteklo dekado odlične, vročinske nevihte so peti dan v ta del Slovenije prinesle le slabih 15 mm dežja, pregretost ozračja je hitro osušila slamo in zrnje. Vremenske razmere v sklepnem obdobju zorenja pšenice so bile ugodne. Po pomanjkanju padavin v spomladanskem in jesenskem obdobju ter obilju padavin maja in na začetku junija ter fuzariozah suho in vroče vreme omogoča normalno žetev. Pridelka bo zaradi naštetih razlogov manj, a obeta se višja kakovost žit. Po statističnih podatkih je bilo jeseni leta 2011 z žiti posejanih 59.624 ha površin. S pšenico in piro, najpomembnejšima krušnima žitoma, je bilo posejanih četrtino več površin kot jeseni 2010; ta je bila ena izmed tistih, ki so bile za setev ozimin vremensko neugodne. Podatki kažejo, da so bile v jesenskih setvah v zadnjih petih letih s pšenico in piro posejane obsežnejše površine kot jeseni 2011 le še jeseni 2008 (za 2 odstotka).
Vode!
Med vročinskim valom so visoke temperature zraka, najvišje celo nad 35 °C, močno ogrele tudi tla. V globini med 5 do 10 cm so bile temperature med 25 in 30 °C. Močno se je povečalo izhlapevanje iz tal in rastlin. Voda v tleh je rastlinam vse težje dostopna in v prvih dneh julija se je njena zaloga že približala meji, ko je rastline ne morejo več izčrpati. Za sušni stres pri rastlinah so značilni zmanjšanje vsebnosti vode, vodnega potenciala listov in izguba turgorja, zapiranje rež ter upočasnitev povečevanja celic in rasti. Pri hudem sušnem stresu se utegne ustaviti fotosinteza, nastanejo motnje v metabolizmu in rastlina lahko propade. Sušni stres večinoma upočasnuje rast listov, kar se kaže kot venenje listne ploskve in sušenje celotnih listov, povzroča slabše razvite generativne organe in zmanjšan ter manj kakovosten pridelek.
Vročinski stres
Učinek sušnega stresa na rastline pa je stopnjeval še močan vročinski stres. Posledice obojega so bili uvelo listje plodovk, zviti listi koruze in zastala rast, še posebno na posevkih na peščenih tleh, kjer je na listju koruze že mogoče opaziti prve znake suše. Obstaja tudi nevarnost sončnih ožigov. Če imate možnost, balkonsko cvetje, vrtove, nasade zalivajte zjutraj ali po sončnem zahodu. Vročinski stres lahko rastlinam povzroči hude težave in poškodbe. Največkrat je kriva kombinacija sušnega in vročinskega stresa, saj zgolj visoke temperature zraka ob zadostni oskrbi rastlin z vodo ne vplivajo toliko na rastne procese. Ko pa je količina vode omejena, imajo visoke temperature zraka močan vpliv. Obeh stresov torej ne moremo povsem ločiti. Vplivi vročinskega se kažejo pri vseh življenjskih procesih: presnovi, rasti, razvoju, razmnoževanju. Funkcionalne motnje in pojavljanje poškodb povzročijo že temperature zraka nad 30 °C. Na nezastrtih tleh smo že lahko opazili široke sušne razpoke. Na sveže košenih travnikih so nastali vročinski ožigi travne ruše. Visoke temperature so hkrati zavrle bohotenje nekaterih glivičnih rastlinskih bolezni, predvsem fitoftore na krompirju in peronospore na vinski trti, ki smo jima bili zaradi nestanovitnega vremena priča vso prvo polovico meseca. Nastale pa so ugodne razmere za pojav drugih bolezni. Pridelovalce krompirja opozarjajo na zaščito nasadov pred črno pegavostjo, v sadovnjakih breskev, jablan in hrušk pa je še vedno potrebna zaščita pred škrlupom in jabolčnim zavijačem.
Napoved
Končal se je letošnji drugi vročinski val. V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Občasno se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Manj pogoste bodo v južnih krajih in ob morju. V četrtek bo še bolj oblačno. Občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe, na Primorskem tudi kakšna nevihta. Še malo hladneje bo.
11. julij 2011
Med 18. in 19. uro je silovito neurje s točo opustošilo območje Kozjanskega in Obsotelja. Ponekod je padala kot jajce debela toča. Če Cirila in Metoda (5. julij) dež pere, orehe in kostanj z drevja obere.
