Ne, ne, mi, Slovenci, res ne zmoremo uživati v uspehih. To mi je šinilo v glavo, ko sem prejšnji teden spremljal paradiranje slovenskih junakov z olimpijskih iger v Sočiju od športnega ministra do predsednika in premierke in še naprej do druženja z navijači na prostem. Tina Maze je bila sicer v smehu in solzah kraljica dneva, toda slovenska alpska smučarija, se bojim, bo tudi v novi sezoni izzvala solze razočaranja, nasmehi pa bodo spet bolj grenki.
Potem ko so v krovni organizaciji belega cirkusa končno izvolili vodstvo zbora alpskih disciplin, je bila enotna ugotovitev, da je bilo to prepozno ter da bi morale biti zadeve glede prihodnje sezone pravzaprav že urejene, nastavljene, do potankosti določene. Kakor je povedal predsednik omenjenega zbora Dušan Gorišek, je znano le to, da ni še nič jasnega. Spomladansko cvetenje na smučarski sceni je torej še daleč. Tako se nam obeta še ena jalova sezona alpskega smučanja v svetovnem pokalu, če odmislimo zasebno ekipo Mazejeve, ki gre v zadnjo sezono v bogati karieri. Glede na to, da vanjo vstopa kot dvakratna olimpijska šampionka in da alpska smučarska reprezentanca živi tudi zaradi njenih uspehov v zadnjih letih, hoče iztržiti finančni prispevek Smučarske zveze Slovenije, ki ji po njenem pripada. Šef ekipe Andrea Massi je hotel že prejšnji teden končati zgodbo o povišici, a bo na to moral še počakati. Na programu je torej mučno spomladansko iskanje kompromisa med pričakovanji in zahtevami ekipe aMaze ter načrti zbora v tem mandatu. Če bo novo vodstvo odločno v nameri, da pridobi kakovostne in zahtevne trenerje, vrata pa odpre le tistim tekmovalcem, ki lahko sežejo po vrhunstvu, bo morda dvojec Maze & Massi celo popustljivejši v pogajanjih. Vseeno pa se na to ne gre zanašati, saj smučarska kraljica ne misli razprodajati svojega ugleda z nekakšnim načrtom B. In potem se Slovenija sprašuje, zakaj so Tino oblile solze, ko je poslušala pesem Med iskrenimi ljudmi v predsedniški palači. Ker ve, da se bo še naposlušala raznoraznih »iskrenosti«.
