POMEMBNO

Šoltes: Fiskalno pravilo bi morali imeti že pred leti

Objavljeno 29. avgust 2012 16.12 | Posodobljeno 29. avgust 2012 16.13 | Piše: P. J., STA

»Fiskalno pravilo bi moralo pri nas veljati že zdavnaj. Brez tega pravila očitno nismo sposobni uravnotežiti javnih financ, tako v obdobju debelih kot suhih krav,« pravi Šoltes.

LJUBLJANA – Slovenija bi morala fiskalno pravilo po mnenju računskega sodišča uvesti že pred leti. »Očitno ga potrebujemo, saj ni dovolj politične volje, da bi brez tega uravnotežili javne finance,« pravi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. A samo fiskalno pravilo ne zadošča, ustrezno morajo biti urejeni tudi spremljanje, sankcije in nadzor.

Uvedba fiskalnega pravila je pomembna

Uvedba fiskalnega pravila predstavlja pomemben korak pri razvoju načrtovanja proračuna in fiskalne politike, je računsko sodišče zapisalo v danes objavljenem revizijskem poročilu o učinkovitosti priprave proračunov za leti 2011 in 2012. »Fiskalno pravilo bi moralo pri nas veljati že zdavnaj. Brez tega pravila očitno nismo sposobni uravnotežiti javnih financ, tako v obdobju debelih kot suhih krav,« je pojasnil Šoltes.

Pri pripravi proračuna za lansko in letošnje leto so bile upoštevane preveč optimistične napovedi, tako glede prihodkov iz naslova davkov kot evropskih sredstev. Poleg tega so bile pri izračunih upoštevane nekatere spremembe zakonodaje, ki pozneje niso bile izvedene. Zato načrtovani prihodki niso bili doseženi in primanjkljaj se je še povečal, je pojasnil Šoltes.

Postopek priprave proračunov delno učinkovit

Računsko sodišče v revizijskem poročilu ugotavlja, da je bil postopek priprave proračunov za leti 2011 in 2012 le delno učinkovit. Na to je zelo vplival pozen sprejem nove pravne podlage, ki ureja postopek priprave proračuna, zaradi česar se je proračun pripravljal na podlagi več med seboj neusklajenih pravnih aktov. Tudi razmejitev pristojnosti in odgovornosti za izvedbo posameznih nalog ni bila v vseh primerih ustrezna, kar se je odrazilo predvsem pri (ne)usklajenosti delovanja ministrstva za finance in službe vlade za razvoj in evropske zadeve.

Ponovno bi bilo treba proučiti tudi vlogo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), saj iz predpisov ni jasno razvidno, da izvaja le funkcijo nevtralnega in neodvisnega napovedovalca makroekonomskih indikatorjev in ne sodeluje pri kreiranju fiskalne politike, še menijo revizorji.

Deli s prijatelji