ALARM

Šolskim obveznostim se izogibajo z lažnimi bombnimi preplahi

Objavljeno 22. september 2012 12.27 | Posodobljeno 22. september 2012 12.27 | Piše: P. J., STA

Policisti ugotavljajo, da je pogost razlog tudi prekinitev obravnave na sodišču ali prekinitev kakšne prireditve.

LJUBLJANA – Policija letno obravnava več deset lažnih bombnih preplahov. Najpogosteje se take najave nanašajo na šolske objekte, gostinske objekte, sodišča in druge poslovne prostore, večino 'šaljivcev' pa policija izsledi. Čeprav jim grozi zapor do treh let, jih večinoma doleti le globa. Vse takšne grožnje so bile doslej lažne.

Po navadi kličejo moški

V zadnjem času so policisti prejeli kar nekaj lažnih prijav o nastavljeni bombi. Prejšnji teden so zato evakuirali fakulteto za družbene vede v Ljubljani, zadnji preplah pa je bil v petek v prostorih sodišča na Tavčarjevi v središču Ljubljane.

Policija je lani obravnavala 20, leta 2010 pa 29 znamenj za pomoč in nevarnost, med katera sodi tudi lažni bombni preplah, čeprav posebne statistike o teh lažnih bombnih preplahih ne vodijo.

Najpogosteje se prijave nanašajo na šolske objekte, gostinske objekte, sodišča in druge poslovne prostore, motiv za klic pa je izogibanje šolskim obveznostim, obravnavam na sodišču, prekinitev raznih prireditev, maščevanje ali pa zgolj vzbujanje pozornosti, so pojasnili na policiji.

Klicatelji so ponavadi moški, obvestila pa kratka. Klicatelj tako običajno izreče le nekaj besed. Policisti se odzovejo in vzamejo resno vsako prijavo oz. grožnjo z nastavljeno bombo. Doslej so se vse bombne prijave izkazale za lažne, to pa pomeni, da je zmeraj šlo za zlorabo znamenj za pomoč in nevarnost.

Sodišča niso evakuirali

V vseh teh primerih je prišlo do nepotrebnega ukrepanja državnih organov (policije), kar povzroča tudi nepotrebne stroške, tako pri delu policije, ki bi lahko v tem času opravljala druge potrebne in nujne naloge, kot tudi ustanov, katerih delo je bilo zaradi najave eksplozivnega sredstva prekinjeno. Takšni stroški prekinitve dela sodišč lahko dosežejo tudi več tisoč evrov, poravnati pa jih morajo klicatelji, če jih policija izsledi, sodišče pa obsodi.

V zadnjem primeru preplaha sicer ljubljanskega sodišča niso izpraznili, delo pa je potekalo nemoteno, je pojasnil vodja služba za odnose z javnostjo vrhovnega sodišča Gregor Strojin.

Klic, vreden treh ali celo petih let zapora

Poleg vračanja stroškov škode zaradi neobratovanja pa klicatelju grozijo tudi tri leta zapora. Če storilec s takšnim klicem ovira delo pravosodnih ali drugih državnih organov ali povzroči večjo premoženjsko škodo, pa mu grozi celo do pet let za zapahi. Doslej zaradi tega ni še nihče sedel, toda vse je enkrat prvič ...

Deli s prijatelji