Mariborski protest proti županu Francu Kanglerju, ki se je prelevil v divjanje nasilnežev, ki so policiste obmetavali z granitnimi kockami, in za danes napovedane »spontane« velike ljubljanske demonstracije proti vladi – anonimneži iz ozadja so jih naključno organizirali tik pred drugim krogom predsedniških volitev – so iz več razlogov podobni Šolovićevim tako imenovanim mitingom resnice iz druge polovice osemdesetih let prejšnjega stoletja. So, ja. Že šolovićevci, ki so s hujskanjem ljudi pomagali uresničevati politični projekt Slobodana Miloševića, so se nameravali pripeljati v Ljubljano, kjer naj bi spodbudili obračun z zanje nesprejemljivimi slovenskimi oblastniki, z Janezi. Šele po mitingih resnice bomo, so grmeli, lahko začeli uspešno premagovati krizo. Šolović in Milošević sta pred več kot dvajsetimi leti svoj načrt, ki naj bi ga uresničila prav s podporo množičnih uličnih demonstracij, opravičevala s tem, da se pač »dogaja narod«, da gre za legitimno izraženo nezadovoljstvo državljanov. Že takrat smo poslušali, da policija ne sme proti miroljubnim demonstrantom uporabiti sile: »Niko nesme da vas bije!« Demonstrantov ne sme nihče udariti.
Kaj pa danes? Tisti, ki tako razumevajoče podžigajo protestnike, pravijo, da ima razžaljeno ljudstvo, ki nima več svojih zastopnikov znotraj strankarskega oziroma vladnega pleteničenja, pravico stopiti na cesto in tam zahtevati, naj mu vrnejo tisto, za kar so ga opeharili: »Vstanimo v suženjstvo zakleti! Le vkup uboga gmajna! Gotofi ste!« Kaj je že rekla Vesna Vuk Godina, ko je v TV-oddaji Odmevi utemeljevala, zakaj podpira širjenje (po)uličnega izražanja nezadovoljstva? Da desničarski (?) pravni strokovnjaki razlagajo, da je treba spoštovati ustavo in zakone le zato, ker se raje kot o vzrokih za zdajšnje razmere pogovarjajo o posledicah, ki pa so neizbežne, ko ljudem prekipi. Tako sprenevedanje, češ da se demonstranti in njihovi politični zavezniki konec koncev lahko požvižgajo celo na ustavo in zakone, vse pove. Alojz Ihan je v Financah upravičeno opozoril, da gre v zadnjem času pri nas žal za neveščost, vendar tudi za zabitost. Drži. Da nihče ne sme uporabiti sile zoper demonstrante, je nekoč kričal tudi Milošević.
