LJUBLJANA – V Pirjevčevem Odboru za pravično in solidarno družbo in Golobovi stranki Solidarnost – za pravično družbo ne vidijo smisla v pobudi evropskega poslanca Iva Vajgla, naj predsednik republike Borut Pahor pomilosti mariborske vstajnike. Vajgl je na twitterju namreč zapisal, da bi bila pomilostitev prava stvar za pogumnega državnika. V gibanju Vseslovenska ljudska vstaja (VLV) Uroša Lubeja pa so včeraj predsednici vlade Alenki Bratušek, ministroma za notranje zadeve in pravosodje, Gregorju Virantu in Senku Pličaniču, ter vsem poslancem v državni zbor (DZ) poslali pobudo za spremembo zakona
Pošteno in pravično sojenje
V Odboru in Solidarnosti za mariborske zapornike zahtevajo pošteno in pravično sojenje. Ne strinjajo se s pobudami po amnestiji protestnikov in spreminjanju zakonov ad hoc. Za vse državljane velja, da jim mora biti sojeno pod pogoji, ki so enaki za vse državljane Republike Slovenije. »Poleg kazenskopravnih določb je treba pri sojenju upoštevati tudi vse druge ustavnopravne in druge človekove pravice. Tako vstajniki kot tudi vsi drugi državljani imamo pravico do poštenega sojenja ter do pravnih sredstev, zagotovljenih v osnovi že v Ustavi RS ter Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Priznavanje kaznivega dejanja pred pravnomočnostjo z namenom pomilostitve je nelogično in nesprejemljivo,« so zapisali na spletni strani.
Pomilostitev nedolžnih
Dodajajo, da je pomilostiti ljudi, ki so nedolžni, absurdno. V konkretnih primerih, ko so udeležencem protestov že izrečene kazni v kazenskem postopku na prvi stopnji, je nesmiselno zahtevati pomilostitev, saj še niso izčrpali vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Za majhno število udeležencev vstaj, četudi bi bili obsojeni po nedolžnem, bi bilo neoportuno sprejemati zakon. Zakoni se sprejemajo takrat, ko gre za širšo in splošno potrebo po urejanju družbenih odnosov, ne pa specialno za majhen krog posameznikov v posebnih okoliščinah. Amnestija, ki se omenja kot možnost, je akt, ki ga lahko uporabi predsednik republike, zanj pa ni treba sprejemati posebnega zakona glede vstajnikov kot neke posebne skupine državljanov. Vendar bi pomilostitev – kot rečeno – pomenila tudi sprejetje predpostavke, da so obsojeni krivi še pred koncem vseh sodnih postopkov.
