NA KOŽO

Solidarno brez hladilnika in telefona

Objavljeno 24. maj 2017 00.35 | Posodobljeno 24. maj 2017 00.36 | Piše: Ksenija Koren
Ključne besede: komentar

Tudi svetloba in hrup naprav, ki delujejo na elektriko, motita ptice, mar ne?

Vam je mučna vožnja po primorski avtocesti, zlasti na odseku pod Nanosom, kjer bobni vetrna elektrarna? Ali malo nižje proti Obali, kjer svoje zlovešče krake s pogledom na avtocesto vrti tista prva slovenska? Seveda je vprašanje retorično, pod vetrnico, ki stoji tik ob avtocesti, je po navadi v avtu res glasno, a večinoma od vzdihov občudovanja. A po uporu proti vetrnim elektrarnam na grebenu Ojstrica v smeri proti Košenjaku nastaja vtis, da so vetrnjače nekaj strašnega.

Oni jih nočejo. Čeprav pred dvema letoma niso bili proti, zdaj pa so jim opazovalci ptic povedali, da osem agregatov, kolikor so jih načrtovale Dravske elektrarne Maribor, niti slučajno ne pride v poštev, ampak maksimalno trije. Saj se spomnimo opazovalcev ptic, vplivne skupine, ki je po podatkih baze protikorupcijske komisije Erar v zadnjih štirinajstih letih iz proračuna prejela 7,6 milijona evrov?! Samo od ministrstva za okolje 2,4 milijona, pa debel dodaten milijon od kmetijskega ministrstva. Podmazani z denarjem davkoplačevalcev so imeli tak vpliv, da na Volovji rebri Slovenija nikoli ni postavila vetrnih elektrarn, čeprav veljajo za okoljsko veliko manj nevarne od jedrske v Krškem ali zloglasnega TEŠ. In Slovenija še vedno kuri na premog. Saj je tudi to tveganje mogoče opazovati z avtocest, ko se na štajerki bel dim čez zelene hribčke vije iz Šoštanja ali kupole nuklearke ob dolenjki. Mogoče je EMŠO, a ne spomnim se, da bi imeli prebivalci teh krajev kdaj pravico odločati, ali želijo živeti poleg jedrske elektrarne. Niti da bi bili njihovi ptiči kaj slabši od tistih z Volovje rebri ali danes uporne Ojstrice.

Ni pa nobenih poročil, da bi se bili pripravljeni prebivalci krajev, kjer nočejo vetrnih elektrarn, odpovedati električni energiji. Ali da bi izkazovali kakršno koli sočutje do krških otrok, ki rastejo ob nuklearki, iz katere dobivajo luč in energijo za hladilnike in stroje.

V deželi, kjer ravno v zadnjih mesecih ob zdravstveni reformi veliko govorimo o solidarnosti med državljani, bi bilo zato prav, da smo solidarni tudi pri energetiki. Kdor tvega svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih za luč in druge blagodati energije, naj jo ima ves dan. Kdor nima v bližini nuklearke ali elektrarne na premog, pa ni pripravljen živeti niti z vetrnico, pa ima urico energije na dan povsem dovolj. Saj tudi svetloba in hrup naprav, ki delujejo na elektriko, motita ptice, mar ne? Tudi svetloba in hrup naprav, ki delujejo na elektriko, motita ptice, mar ne? Ksenija Koren Na kožo

Deli s prijatelji